Učenci na ulicah: Bomo znali odrasti?

To, za kar stojim, je to, na čemer stojim!" je sporočal eden od stotine kartonov, ki so jih dijaki in študenti prekrili s pisanimi dovtipi in jasnimi zahtevami ter držali visoko v zrak. V zadnjih tednih se je več sto tisoč najstnikov odločilo, da bodo en dan na teden šolo obesili na klin. Politikom želijo sporočiti: potrebne so spremembe. Sporočilo, da sta okolje in planet od vseh in da se politiki igrajo s prihodnostjo vseh, predvsem pa najmlajših, preveva zadnje demonstracije, ki se vse bolj širijo po svetu. Učenci že nekaj tednov ob četrtkih zasedajo bruseljske ulice. Njihovi vrstniki so bili konec januarja na ulicah v petek širom Nemčije, v soboto v švicarskih mestih, v nedeljo pred dvema tednoma v Franciji, načrte so kovali na Nizozemskem, petnajstega marca se bodo svojim evropskim sozemljanom in sozemljankam pridružili ameriški protestniki. Akcije in skupine se oblikujejo na Tajskem in v Ugandi.
Raziskovalka Ajda Pistotnik pravi, da je v le nekaj letih prišlo do premika, ko ne govorimo več o zanamcih ali generacijah naših otrok in vnukov, ki se bodo morali soočiti z zlomom okolja. "Živimo v kritičnem času. Ni več prelaganja odgovornosti in nalog na prihajajoče generacije. Zaradi segrevanja ozračja smo na točki, ko moramo zelo hitro in temeljno spremeniti naš način življenja in sistem, v katerem živimo. Sedanji, ki temelji na rasti in večanju potrošnje, da se zagotovi koristi izjemno majhnemu številu ljudi, nas vodi v okoljsko katastrofo in planetarni zlom," pojasni, zakaj svoj čas in energijo vlaga v gibanje, ideje in prakse odrasti.

Za boljše življenje ne potrebujemo več

Gre za ideje, ki so bile prvič ubesedene leta 1972 v Franciji. Filozof Andre Gorz je v knjigi Ekologija in svoboda zapisal, da je smisel odrasti, ki temelji na ekološkem realizmu, porabiti čedalje manj. Podobno kot v Sloveniji ponavlja že leta vodilna klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. A Giorgos Kallis, Federico Demaria in Giacomo D'Alisa v najnovejši številki Časopisa za kritiko znanosti, ki je posvečen tudi odrasti, pišejo, da je današnje gibanje odrasti doživelo pomembno oživitev najprej v Franciji, nato pa v Italiji in Kataloniji ter kasneje širom po svetu na prelomu 20. v 21. stoletje. Tedaj se je vzpostavilo predvsem kot kritika hegemonski ideji trajnostnega razvoja, ki temelji na zablodi, da lahko le kozmetični popravki in zeleno obarvanje kapitalističnega sistema zagotovijo, da se bo ta nadaljeval v trajnost. "Odrast poziva k dekolonizaciji javne razprave in odpravi ekonomske rasti kot družbenega cilja," pojasnjujejo, da ni ideja narediti slona manjšega, ampak se spremeniti v polža. Pri tem vztrajajo na vpraševanju, kaj pomeni kakovostno življenje - odgovori pa lahko vključujejo tudi koncepte, kot so buen vivir v Latinski Ameriki ali ubuntu v Južnoafriški republiki. Odrast tudi iskreno prevprašuje, ali naša blagostanje in občutek "okoljsko ozaveščenega ravnanja" ne temelji na smeteh, ki se jih odvaža v druge države, in na umazani industriji, ki smo jo izvozili na druge konce sveta. Ne nazadnje pa tudi prevprašuje in repolitizira vse človeške aktivnosti - od priprave akademskih raziskav o nedolžnosti uporabe pesticidov za lepe vsote ali donacije univerzam do izdelovanja delov tankov, ki nato sodelujejo pri izvrševanju hudodelstev zoper človeštvo in vojnih zločinih.
"Povezovanje rasti z ustvarjanjem blaginje in koristi je zavajajoče, saj sovpada z uničevanjem in izkoriščanjem v drugih geografijah in delih ekonomskega sistema," opozarja Aljoša Slameršak v Časopisu za kritiko znanosti. Doktorski kandidat na inštitutu za znanost in tehnologijo v Barceloni, kjer proučuje odrast in podnebne spremembe, piše, da sedanji sistem, ki temelji na gospodarski rasti, ne pove ničesar o porazdelitvi na novo ustvarjene vrednosti in le krepi "hierarhijo ekonomskih razmerij, ki je plenilska in neenaka, saj ustvarja plačljive koristi za družbeno močnejše s prelaganjem neplačanih stroškov na družbeno šibkejše akterje in okolje".

Sranje je sranje

To, da zgolj ponavlja dognanja znanstvenikov, pravi tudi šestnajstletna Greta Thunberg s Švedske, ki je letos v Davosu nagovorila najvplivnejše zemljane. Od avgusta ob petkih mirno protestira pred švedskim parlamentom. Septembra je poslala v svet poziv: pridružite se šolski stavki učencev in dijakinj pred predstavniškimi domovi. Izvorna zahteva protestnikov, ki jih je vedno več v vse več državah, je enostavna: vlade in politični predstavniki naj začno izpolnjevati zaveze, h katerim so se zavezali s pariškim sporazumom. Greta Thunberg pravi, da bo za to treba temeljno spremeniti pravila igre. Opozarja, da ima Švedska kljub splošnemu prepričanju o naprednih skandinavskih politikah enega največjih ogljičnih odtisov, če se všteje tudi vse lete in pomorski promet. V zadnjih tednih se nanjo zliva gnojnica, ki jo omogočajo in širijo tudi platforme družbenih medijev. A se ne pusti - v odgovor je napisala pismo, ki so ga objavili številni svetovni mediji in v katerem je zapisala tudi: "Ne govorim nič novega, govorim le stvari, o katerih znanstveniki govorijo že desetletja. In strinjam se, premlada sem, da bi to počela. Nam, otrokom, ne bi bilo treba tega početi. A ker tako rekoč nihče ne počne nič in visi na nitki naša prihodnost, čutimo, da moramo nadaljevati."

Skupno(st)

Sodelovanje Inštituta za politike prostora in Pravno-informacijskega centra je prispevalo k novi podobi in orodjem na strani projekta Zagovorniki okolja, ki prikazujejo, kako sedanji pravno-politični sistem skrbi za urejanje prostora in zaščito okolja ter kje dovoli participacijo ljudi. Strokovnjakinja za pravo varstvo okolja Senka Šifkovič Vrbica ocenjuje, da obstaja veliko posamičnega in specializiranega znanja, zmanjka pa preglednega razumevanja širšega sistema. "Civilna družba je lahko in bo spet morala biti tista, ki bo dosegla premik od znanosti in dognanj ter rešitev, ki že obstajajo, do politične volje in odločitev, da bo prišlo tudi do političnih ukrepov na sistemski ravni," pravi krajinska arhitektka Maja Simoneti, da so civilne družbe v preteklosti to že dosegle. "NLB je v šestdesetih letih izdajala kredite na podlagi ocene vplivov na okolje, ki so jih predvideli za posamične projekte - te vplive je presojala skupina strokovnjakov v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan," spomni na pretekle, v sistem integrirane ukrepe za varstvo okolja.