Tanja Fajnik Milakovič
Kaj povedo upokojeni, ki pridejo k vam po pomoč?"
Med prosilci, ki pridejo na Nadškofijsko Karitas Maribor, je veliko upokojencev. Največkrat potožijo, da so pokojnine premajhne za človeka vredno življenje. Večina je žensk, veliko je vdov z vdovskimi pokojninami. Tiste, ki imajo priznano kategorijo invalidnosti, prejemajo nadomestilo Zpiza in večina tudi denarno socialno pomoč. Med njimi je veliko takšnih, ki nimajo otrok ali pa jih ne želijo obremenjevati. Nekateri so tudi v zelo slabih odnosih z otroki. Mnogo upokojencev se navkljub slabemu zdravstvenemu stanju in kroničnim boleznim odloča za priložnostna dela, da lažje preživijo. Večina je takšnih, ki poravnajo položnice, nato pa jim zelo malo ali skoraj nič več ne ostane za življenje."
Jih je več ali manj kot pred leti?
"Več kot pred leti, tudi zaradi tega, ker se o revščini več govori in je stigmatizacija teh ljudi manjša. Bolj si upajo priti in povedati o svojih stiskah, manj se sramujejo položaja, v katerem so se znašli."
Preživeti je treba z 240 evri
Marija je stara 73 let in dobiva 240 evrov pokojnine. "Imeli smo kmetijo in bila sem doma. V službo je hodil samo mož. Ko je bil star 49 let, je umrl. Takrat je imel 20 let pokojninske dobe. Po njem danes dobivam 240 evrov vdovske pokojnine, ko mi odtrgajo 30 evrov za dodatno zdravstveno zavarovanje," pove. Kako je mogoče preživeti mesec s tem denarjem? "Zelo težko, brez pomoči dobrih ljudi, ki mi prinesejo kaj iz trgovine, podarijo kakšne obleke in dajo tudi kaj denarja, ne bi šlo. Dokler bom lahko, jim zato tudi jaz pomagam. Na srečo mi še služi zdravje, zato lahko občasno hodim k starejši gospe, ki zaradi zdravstvenih težav potrebuje pomoč. Postorim ji to in ono v stanovanju, malce poklepetava in zaslužim še kak evro. Enkrat na mesec grem na Karitas po paket s hrano. Ni me sram. Moka, sladkor in makaroni pridejo prav. Kolikor lahko, mi pomaga tudi vnukinja, čeprav je brez službe. Že nekaj časa živim v podnajemniškem stanovanju, za katerega plačujem 150 evrov najemnine in stroške vsak mesec. Iz hiše, kjer sem sicer imela preužitek, sem se namreč morala odseliti zaradi nasilnega, zdaj že bivšega zeta, vendar upam, da se bodo zadeve uredile na sodišču. Dobila sem brezplačno odvetniško pomoč." Prav zaradi slabih odnosov v družini Marija namreč do zdaj ni prejemala varstvenega dodatka, ker ima uradno pogodbo o dosmrtnem preživljanju s hčerko, na katero je prepisala domačijo, a je tudi ta ob ločitvi ostala na cesti. Pred kratkim pa je vendarle šla na center za socialno delo in oddala vlogo. Zdaj čaka in upa, da ga bo tokrat dobila. "Rekli so mi, da bi lahko dobila čez 100 evrov na mesec zraven." Kaj bi to pomenilo zanjo? Ker je vse življenje živela zelo skromno, pravi, da veliko. "Lažje bi bilo plačati tudi račune za elektriko, s katero se ogrevam, saj so računi v zimskih mesecih občutneje višji."
Kako v dom s 470 evri pokojnine?
Vera se je s 33 leti pokojninske dobe pri 50 letih upokojila zaradi zdravstvenih težav. Dve leti prej, kot je takrat določal zakon. Danes prejema 470 evrov pokojnine in pri 83 letih ne zmore več živeti sama. Odločila se je, da gre v dom za starejše, in zdaj čaka na prosto mesto. A najosnovnejša domska oskrba stane okrog 750 evrov. Ker je njena pokojnina precej nižja, bo domsko oskrbo doplačevala hčerka. Ko je Vera še delala, je od podjetja dobila stanovanje, a ga s svojo plačo ni mogla odkupiti. To je storila njena hčerka in Vera je v stanovanju lahko živela tudi po upokojitvi. "Ker je bila moja pokojnina skromna, je hčerka plačevala tudi stroške elektrike, ogrevanja in je nekako šlo, za dom pa bo 470 evrov premalo." Do dodatka za pomoč in postrežbo pri 83 letih in vseh zdravstvenih težavah s sluhom, vidom, kolki in začetki demence ni upravičena, čeprav brez tuje pomoči čisto običajnih vsakdanjih stvari, kot so oblačenje, prhanje, kuhanje ..., ne zmore več. Nekdo od njenih pride vsak dan in ji pomaga, kosilo ji pripeljejo, preveriti je treba tudi, ali je vzela vsa zdravila, in ji pomagati pri osnovni negi. Dvakrat na teden jo tudi obišče prostovoljka, mlajša upokojenka, poklepetata, včasih gresta na kratek sprehod. Prav tako ne prejema niti varstvenega dodatka. "Ne vem, kako razmišljajo tisti, ki odločajo o tem, komu ti dodatki pripadajo. Sprašujem se tudi, kako je obnemoglim starostnikom, ki nimajo otrok ali pa imajo ti tudi sami zdravstvene težave, so brez zaposlitve ali morajo hkrati skrbeti za več ostarelih staršev," pravi njena hčerka. In doda: "Za nameček pa ti država ne prizna niti davčne olajšave za vzdrževanega starša, če ima ta lastne dohodke višje od 203 evrov na mesec. Kljub temu da vse več otrok doplačuje staršem že višje zneske za domsko oskrbo, kot znaša njihova pokojnina."
Tudi pokojnina 1138 evrov je razočaranje
Čeprav je pokojnina 1138 evrov za veliko slovenskih upokojencev sanjska, 67-letni Jože z njo nikakor ni zadovoljen. "Imel sem svoje podjetje, plačeval sem najvišje prispevke za pokojninsko zavarovanje, ne tako kot večina - minimalne. izračunal sem, da sem v pokojninsko blagajno v vseh teh letih vplačal 336.000 evrov. Ko sem se pred sedmimi leti upokojil, sem imel natanko 40 let in sedem mesecev pokojninske dobe, moja pokojninska osnova za izračun pokojnine - takrat so jemali 18 let - je bila 1450 evrov, kar je pomenilo zelo solidno plačo v obdobju od leta 1971 do 1992, in od te so mi odmerili pokojnino v višini 1138 evrov. Danes ta pokojnina, ki se ni usklajevala z zakonom vse od leta 2009 in je zaradi tega realno za okoli desetino nižja, kot bi morala biti, ne zadošča za plačilo bivanja v domu starejših v enoposteljni sobi. Takšno razvrednotenje 40 let dela in več bo zelo omajalo zaupanje v dokladni Bismarkov pokojninski sistem, kar pa je velika škoda, saj je sistem vzdržen, če se vanj verjame in če upravljavci (vlada) izpolnjujejo svoje zakonske zaveze. Vse druge rešitve na dolg rok povzročajo samo veliko škodo in krivico ljudem, ki so verjeli, da bodo za pošteno delo in plačilo dajatev državi prejemali tudi poštene pokojnine! Tudi ukinitev seniorskih olajšav je nesprejemljiva glede na prakso v EU. Manipulacija z izplačili (mimo zakona) letnega dodatka, ki je v Avstriji 13. pokojnina v višini posameznikove pokojnine, pa je nasploh unikum v Evropi," ugotavlja. Doda še, da s pokojnino, ki jo ima, še zdaleč ne bi mogel več živeti tako kot pred upokojitvijo. Odreči bi se bilo treba marsikateremu hobiju, potovanju, morda celo avtu, če ne bi bilo še drugih prihrankov za stara leta. In še nekaj, Jože je tudi izračunal, da če bo prejemal tako kot v povprečju moški v Sloveniji pokojnino 18 let, bo za to potrebnih 245.862 evrov, kar je več kot 90.000 evrov manj, kot je plačal prispevkov v pokojninsko blagajno.
