Usihanje

Zadnji optimizacijski manevri Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) poglabljajo krizo usihanja gospodarsko-politične moči Maribora, ki se vleče od propada Tama, Metalne in Hidromontaže naprej. Ob tem je simptomatično, da so se v HSE operacije kadrovske, pravne, finančne in računovodske optimizacije v DEM lotili med občinskim brezvladjem, ko stari župan skrbi le še za svojo in za še kakšno rit na občini, novi pa vanjo še prav stopil ni. In da prvi januar za prenos najbolj občutljive kadrovske funkcije v Ljubljano po novoletnem mačku ni bil naključno izbran. Spomnimo, da je podoben manever izvedel nekdanji generalni direktor HSE Blaž Košorok, ko je čez prvomajske praznike v DEM ukinil nadzorni svet, direktorju odvzel skoraj vsa pooblastila in poskrbel za člen v statutu, ki je omogočal zamenjavo neposlušnih. Iz bilanc je postrgal ves dobiček, na DEM obesil 100 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih kreditov ter založil petletno proizvodnjo električne energije še za 200 milijonov evrov jamstev. Ob protestih lokalnih šerifov, kot je imenoval župane občin, skozi katere teče reka Drava, pa se je skliceval na holdinško solidarnost. Seveda je bila ta potrebna (in je še) predvsem za krpanje milijardne luknje šoštanjske termoelektrarne. Maske so že zdavnaj padle, saj se pod krinko optimizacije vedno bolj odkriva centralizacija. Fantje v energetiki se radi sklicujejo na sodobne upravljavske prijeme in pozabljajo, da se igrajo z usodo družb v državni lasti, obnašajo pa se kot zasebni lastniki.
Po kratkotrajnem mandatu Gorazda Skubina, ki je prišel v HSE v času vladanja SMC, se je zdelo, da bo njegov naslednik Matjaž Marovt bolj enakomerno razvijal slovensko hidroenergetiko, v kateri DEM velja za kokoš, ki nese zlata jajca. To je še letos zatrjeval v slavnostnih govorih ob okroglih obletnicah Hidroelektrarn Fala in Mariborski otok. In čez nekaj mesecev gladko prelomil svojo obljubo, bolje rečeno, jo je moral prelomiti, saj naj bi mu že izmikali fotelj ... Kajti od Košoroka naprej je imel vsak generalni direktor svojo senco, finančnika Stojana Nikolića, ki velja za sivo eminenco slovenske energetike. Kljub finančnemu fiasku z izdajo obveznic, ki je HSE stal več deset milijonov evrov, je preživel in je pred vrati pisarne generalnega direktorja. Spretno je pletel kadrovske niti in politično omrežje. Medtem se je število zaposlenih v DEM znižalo že za dobro tretjino (s 336 zaposlenih na 224), kadrovski bazen v HSE pa se je povečal za trikrat, na 177 zaposlenih.