Matjaž Gruden
Elliot Carver se je rodil v Hongkongu kot nezakonski sin Nemke, ki je umrla med porodom, in lorda Rovermana, tiskovnega mogotca. Elliot Carver je študiral v Hongkongu in diplomiral iz komunikacijskih ved. V mladostniških letih je delal za lokalni časopis. Kasneje se je zaposlil kot meteorolog na hongkonški televizijski postaji in sčasoma postal njen voditelj. V zrelih letih je Carver prevzel očetov medijski imperij in postal milijarder. Elliot Carver je bil znan po svoji brezobzirni zlorabi medijskega vpliva. "Velike osebnosti so vedno manipulirale z mediji, da bi rešile svet. Poglejte Williama Randolpha Hearsta, ki je svojim fotografom rekel: 'Vi poskrbite za slike, jaz pa za vojno.' Jaz sem naredil samo še korak naprej."
Elliot Carver ne obstaja. Gre za zlobneža iz Bondovega filma Jutri nikoli ne umre iz leta 1997. Pa bi lahko obstajal. Oziroma obstaja. V kolikšni meri se je današnji svet približal hollywoodski fikciji izpred treh desetletij, je pokazatelj, kako globoko smo zabredli. Kako trapasti smo postali. Zaradi interneta je svet za 20 odstotkov neumnejši, kot je bil, pravi Timothy Snyder. Edini razlog, da se tega ne zavedamo, je, da smo vsi za 20 odstotkov neumnejši, kot smo bili. Zgodovina se ponavlja, najprej kot fikcija, potem kot farsa.
Elliot Carver je bil psihopat in megaloman. "Cezar je imel svoje legije, Napoleon je imel svoje vojske, jaz imam svoje divizije: TV, novice, revije. In nocoj do polnoči bom dosegel in vplival na več ljudi kot kdorkoli v zgodovini tega planeta, razen Boga samega ... In najboljše, kar je uspelo njemu, je bila pridiga na gori."
Elliot Carver je medije uporabljal za to, da bi pridobil moč, moč pa je uporabljal za to, da bi zaslužil. "Gospod Jones, ali smo pripravljeni izdati novo programsko opremo?" "Da, gospod. Kot zahtevano je polna virusov, kar pomeni, da jo bodo ljudje prisiljeni nadgrajevati več let."
Elliot Carver je imel rad rakete. "Gospod Gupta, ali je raketa pripravljena za izstrelitev?" "Pritisnite na čarobni gumb in Pekinga ne bo več."
Elliot Carver je imel velik vpliv na ameriškega predsednika. "Gospod Wallace, pokličite predsednika. Povejte mu, da bomo, če ne podpiše zakona o znižanju cen kabelske televizije, objavili njegov videoposnetek z navijačico v sobi motela v Chicagu."
Obstajajo pa tudi pomembne razlike. Če bi scenaristi Bondovega filma producentu Albertu Broccoliju prinesli zgodbo o Elonu Musku, bi jih gotovo nagnal iz pisarne. Tudi domišljija je imela svoje meje, vsaj leta 1997.
Bondu je CIA pomagala loviti Elliota. Danes bi CIA Elonu pomagala loviti Bonda.
Laž ni ovira. Laž osvobaja
Elliot Carver o dogodkih ni lagal, ker leta 1997 nihče ne bi verjel, da bi lahko ljudje tako nekritično verjeli očitnim neresnicam. Da bi prvi poročal o vojnah in škandalih, jih je moral najprej ustvariti. "Dobro jutro moji zlati prinašalci. Kakšno opustošenje bo Carver Media Group povzročila v današnjem svetu?" "Poplave v Pakistanu, nemiri v Parizu in strmoglavljenje letala v Kaliforniji." Elon se ne trudi, da ne bi lagal. To počne zavestno in naklepno. Laž ni ovira. Laž osvobaja.
Elliot je moral svoje načrte za dominacijo sveta skrivati, Elon to počne popolnoma odkrito. "Obljubim, da bom o novicah poročal odločno in brez strahu. Obljubim, da bom na tem svetu sila dobrega, da se bom na vsakem koraku boril proti nepravičnosti, zatiral nestrpnost, se boril proti nečlovečnosti in zavzemal za svobodo. Da, to je cilj moje medijske korporacije in imperija." Elliot je o tem lagal. Elon v to verjame.
Elliot je bil zlikovec. Ker ni imel iksa. Elon je za mnoge heroj. Ker ga ima.
Pred leti je podjetje Cambridge Analytica povzročilo škandal, ker se je na skrivaj vmešavalo v volitve, Musk danes to počne javno in vsem pred očmi
Elon verjame, da liberalna demokracija ogroža svobodo. Zato je potrebno v imenu svobode odpraviti liberalno demokracijo. Tudi za ceno svobode.
Elon verjame, da rešuje zahodno civilizacijo pred propadom. Zato mora osvoboditi govor. To počne s svojo spletno platformo, ki je ljudskim množicam omogočila, da se rešijo okov cenzure in ideološke indoktrinacije s strani tradicionalnih medijev in liberalnih elit. V tem poslanstvu ni več sam. Čez noč se mu je pridružil tudi Mark Zuckerberg, lastnik Facebooka, pa tudi drugi magnati novih tehnologij, ki so se čez noč priklonili novemu gazdi v Beli hiši.
Svoboda, da sočloveku rečeš drek
Sam imam glede takšnega reševanja zahodne civilizacije nekaj zadržkov. Najprej glede svobode govora in odpravljanja cenzure. Kot je ob dnevu ljudske vstaje na Facebooku pojasnil Zuckerberg, je treba "odpraviti številne omejitve glede vprašanj, kot so migracije in spol, ki niso v stiku z razmišljanji navadnih ljudi", in "sodelovati s predsednikom Trumpom pri zoperstavljanju tistim vladam v svetu, ki preganjajo ameriška podjetja in si prizadevajo za večjo cenzuro". To na prvi pogled zveni (skoraj) razumno in utemeljeno, cenzura v svobodi res nima kaj iskati. A poglejmo, kaj to dejansko pomeni.
V pravila objavljanja na Facebooku je bila pred dnevi dodana nova določba, ki dovoljuje "obtožbe o duševni bolezni ali nenormalnosti na podlagi spola ali spolne usmerjenosti", ker je to odraz "političnega in verskega diskurza o transseksualnosti in homoseksualnosti …". Nova pravila tudi "dopuščajo prostor za različne vrste govora, vključno s pozivi k izključevanju ali žaljenju v okviru razpravljanja o političnih ali verskih temah, na primer pri razpravljanju o pravicah transseksualcev, migracijah ali homoseksualnosti".
Je pa po drugi strani Marku treba priznati, da zaenkrat še ne dovoljuje, da bi osebe ali skupine ljudi "primerjali z živalmi, patogeni ali podčloveškimi oblikami življenja, kot so ščurki in kobilice". Da pa svobode vendarle ne bi preveč omejevali, bo Facebook vendarle dopuščal, da se ženske primerja z gospodinjskimi predmeti ali lastnino, ljudi pa z iztrebki, umazanijo, bakterijami, virusi, boleznimi in primitivci. Saj veste, običajni ljudje. Zahodna civilizacija. Svoboda, da sočloveku rečeš drek.
Ne vem, kako je z vami, ampak meni ta precizno definirana pravila, ki so jih spisali Zuckerbergovi advokati, da bi kodificirali, kako in koliko je dovoljeno ljudi zmerjati in poniževati, v ustih puščajo slab okus. Okus po iztrebkih, umazaniji, bakterijah, virusih, boleznih. Okus po primitivcih. Ne gre za svobodo govora, ampak za svobodo sovraštva.
Morda je nor, a lahko mu uspe
Facebook ukinja tudi preverjanje dejstev. Ker dejstva ogrožajo svobodo, zahodno civilizacijo in ameriška podjetja.
Da ne bo nesporazuma. Moji zadržki do zgornjih sprememb so bolj etične kot pravne narave. Konec koncev svoboda govora dejansko vključuje tudi pravico do laganja in žaljenja. Svoboda govora seveda ni absolutna, velja le do praga, ki ga določa zakon, da bi družbo zaščitili pred najhujšimi oblikami sovraštva in nasilja, a načeloma velja, da se spornim diskurzom ne moremo zoperstaviti zgolj s posegi v svobodo govora, pa čeprav z najboljšimi nameni.
Drugače je z zlorabo nadzora nad družbenimi omrežji v politične namene. Tukaj ne gre za svobodo govora, ampak za monopol nad sovraštvom. Ne gre le za žaljivke in laži, ampak za popolnoma nenadzorovano moč, da se skozi algoritme te laži in žaljivke podžiga, razširja in instrumentalizira. Gre za hujskanje proti posameznikom in skupinam, ki lahko pripelje do nasilja, za spodkopavanje in rušenje demokratičnih institucij in manipuliranje z volivci. Pred leti je podjetje Cambridge Analytica povzročilo škandal, ker se je na skrivaj vmešavalo v volitve, Musk danes to počne javno in vsem pred očmi. Pri tem je najbolj absurdno navdušenje botov, teh slepo vdanih soldatov Muskovih ambicij po dominaciji sveta, ki izpolnjujejo ukaze, kot so nekateri nekoč slepo sledili navodilom iz centralnega komiteja. In ob tem še vpijejo o svobodi. Tukaj se hec neha. Tukaj je treba poseči vmes. Z regulativo, ozaveščanjem, odločno obrambo naših demokracij in svobode pred divjanjem neuravnovešenih megalomanov.
Musk je morda nor, a to še ne pomeni, da mu ne more uspeti. Kot je Bondu pojasnil Elliot Carver, "razdalja med norostjo in genialnostjo se meri le z uspehom".
