Uspešna mesta ustvarjajo angažirani meščani

Branka Bezjak Branka Bezjak
03.08.2019 06:17

“Komaj sem čakala, da se nekaj premakne. In bila sem navdušena, saj je bilo čudovito izpeljano,” je bil le eden od mnogih pozitivnih odzivov na revitalizacijo prostorov male tržnice v Dominkuševi ulici v Mariboru.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Z dogodki, privabljanjem dodatnih prodajalcev, ob tem pa olepšanje, osvežitev dotrajanih prostorov z okolico so bližnji stanovalci, ki jih je povezala angažirana Mariborčanka Pavlina Japelj, dali nov zagon tržničnim prostorom, ki so več let le propadali. Temu zgledu sledijo zdaj na prav tako zapostavljeni, dotrajani tržnici Tabor.
​Primer male tržnice kaže, da bo regeneracija določenega območja v mestu bolj uspešna, če bo pri tem sodelovala dobro povezana lokalna skupnost. Občani imajo sicer v teoriji precej možnosti soodločanja o zadevah njihove občine. Na eni strani posredno preko članov občinskih svetov in svetov posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v katere volijo predstavnike, in neposredno - na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. Toda zaradi togosti tega sistema, prepočasnega in nezadostnega izvajanja določenih izboljšav v lokalnem okolju se krepijo pobude "od spodaj navzgor".
Aidan Cerar, sociolog, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP), pravi, da so primeri, za katere se določena skupnost angažira in zavzame, zelo različni, vendar jih večji del lahko razdelimo v dve skupini: "V prvi so lokalne skupnosti, ki jih je k aktivaciji spodbudila neka sprememba v njihovem okolju. Načrt novogradnje, nov ukrep na področju prometa ... Nekaj, kar v lokalni skupnosti vzbudi zaskrbljenost. Vzrok je lahko že to, da ni bilo na voljo dovolj podatkov o tem, kaj se dogaja, in to spodbudi nezaupanje. Zato je zelo dobro, ko predstavniki občine komunikacijo s prebivalci začnejo zgodaj in proaktivno." V drugi skupini pa so skupnosti, ki si želijo neki prostor izboljšati: "Rolkarji, ki bi si zgradili nov poligon. Starši otrok, ki bi obnovili otroško igrišče. Sosedje, ki bi uredili skupnostni vrt, ali pa prebivalci soseske, ki bi uredili prostor za druženje."

Ciril Horjak

Sodelovanje se obrestuje

V Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki ji predseduje župan občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, sicer pravijo, da že vrsto let skrbijo tudi za krepitev sodelovanja z občani in razvoj kulture neposrednega sodelovanja. Ob tem izpostavljajo, da ima izvoljeni predstavnik težko nalogo iskanja kompromisov med pričakovanji različnih skupin v skupnosti: "Zagotovo zaradi tega lahko prihaja do nesoglasij, negodovanja in oblikovanja raznih iniciativ, ki si prizadevajo za neke določene rešitve v lokalnem okolju; vendar se kot izvoljeni predstavniki moramo zavedati, da to ni nič slabega, pomeni zgolj, da smo morda spregledali kakšno temo ali skupino, morda smo pri posvetovanjih izbrali napačen model ali metodo sodelovanja glede na skupino. Na eni in na drugi strani je v takšnih položajih potrebno zavedanje, da so razhajanja nekaj, kar je značilno za demokracijo."

Andrej Petelinšek

Pogum in zavzetost na vseh straneh

Primer majhnega vložka za velik učinek v lokalnem okolju je ljubljanski projekt Zunaj. Izvajajo ga skupina prostoRož, IPoP s podporo in sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana. Skupine prebivalcev so lahko zaprosile za 500 evrov za materialne stroške, ki jih je pokrila občina, same pa so vložile svoje delo. "Zelo različnih akcij so se lotili - izboljšanje prostora, kjer se družijo prebivalci okoliških ulic, kino na prostem v soseski, voziček za igrače, ki bodo na voljo vsem otrokom v soseski, nova klop na postaji ... Akcije so bile izbrane na podlagi različnih kriterijev. Spodbujati morajo srečevanje lokalne skupnosti, biti koristne za skupnost, ne za posameznika, ne smejo biti pridobitne … Najbolj nas je presenetilo število prijav. Običajno traja nekaj let, da takšen projekt zaživi, v Ljubljani pa se jih je na prvo tovrstno povabilo odzvalo več kot 60. Zelo nam je bilo žal, da smo jih lahko podprli le deset. Vsekakor pa je zelo dober znak, da je v mestu toliko skupnosti, ki si želijo s prostovoljnim delom prispevati k urejenosti, prijetnosti in prijaznosti mesta," razlaga Cerar.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta