Branka Bezjak
Z dogodki, privabljanjem dodatnih prodajalcev, ob tem pa olepšanje, osvežitev dotrajanih prostorov z okolico so bližnji stanovalci, ki jih je povezala angažirana Mariborčanka Pavlina Japelj, dali nov zagon tržničnim prostorom, ki so več let le propadali. Temu zgledu sledijo zdaj na prav tako zapostavljeni, dotrajani tržnici Tabor.
Primer male tržnice kaže, da bo regeneracija določenega območja v mestu bolj uspešna, če bo pri tem sodelovala dobro povezana lokalna skupnost. Občani imajo sicer v teoriji precej možnosti soodločanja o zadevah njihove občine. Na eni strani posredno preko članov občinskih svetov in svetov posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v katere volijo predstavnike, in neposredno - na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. Toda zaradi togosti tega sistema, prepočasnega in nezadostnega izvajanja določenih izboljšav v lokalnem okolju se krepijo pobude "od spodaj navzgor".
Aidan Cerar, sociolog, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP), pravi, da so primeri, za katere se določena skupnost angažira in zavzame, zelo različni, vendar jih večji del lahko razdelimo v dve skupini: "V prvi so lokalne skupnosti, ki jih je k aktivaciji spodbudila neka sprememba v njihovem okolju. Načrt novogradnje, nov ukrep na področju prometa ... Nekaj, kar v lokalni skupnosti vzbudi zaskrbljenost. Vzrok je lahko že to, da ni bilo na voljo dovolj podatkov o tem, kaj se dogaja, in to spodbudi nezaupanje. Zato je zelo dobro, ko predstavniki občine komunikacijo s prebivalci začnejo zgodaj in proaktivno." V drugi skupini pa so skupnosti, ki si želijo neki prostor izboljšati: "Rolkarji, ki bi si zgradili nov poligon. Starši otrok, ki bi obnovili otroško igrišče. Sosedje, ki bi uredili skupnostni vrt, ali pa prebivalci soseske, ki bi uredili prostor za druženje."
Urbane pisarne za pomoč in spodbudo
Eno učinkovitejših orodij, ki jih evropska mesta že več desetletij uporabljajo za podporo urbani prenovi mest, so lokalne pisarne urbane prenove. Praviloma jih po pooblastilu lokalne skupnosti vodijo nevladne organizacije ali skupine posameznikov, ki imajo znanja z različnih področij. Ti so nato vezni člen med prebivalci in upravo ter odločevalci, povezujejo jih za skupno mizo k skupnim ciljem. Ker so lahko bolj fleksibilne, odzivne in kreativne, lažje delujejo na terenu in se uspešneje povezujejo s prebivalci. Naloge so povezovanje prebivalcev ob posameznih ali splošnih zadevah.
V Savskem naselju v Ljubljani je denimo skupina prostoRož kot rezultat enoletnega dela v soseski s prebivalci in različnimi strokovnjaki izdelala vizijo javnega prostora soseske in dokument Predlogi in pobude za javni prostor Savskega naselja. To bo Mestni občini Ljubljana v pomoč pri bodočem načrtovanju posegov in razporejanju prioritet v soseski.
Sodelovanje se obrestuje
V Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki ji predseduje župan občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, sicer pravijo, da že vrsto let skrbijo tudi za krepitev sodelovanja z občani in razvoj kulture neposrednega sodelovanja. Ob tem izpostavljajo, da ima izvoljeni predstavnik težko nalogo iskanja kompromisov med pričakovanji različnih skupin v skupnosti: "Zagotovo zaradi tega lahko prihaja do nesoglasij, negodovanja in oblikovanja raznih iniciativ, ki si prizadevajo za neke določene rešitve v lokalnem okolju; vendar se kot izvoljeni predstavniki moramo zavedati, da to ni nič slabega, pomeni zgolj, da smo morda spregledali kakšno temo ali skupino, morda smo pri posvetovanjih izbrali napačen model ali metodo sodelovanja glede na skupino. Na eni in na drugi strani je v takšnih položajih potrebno zavedanje, da so razhajanja nekaj, kar je značilno za demokracijo."
Podpore lokalnim pobudam
Delovna skupina, v kateri so SOS, ministrstvo za javno upravo, krovna mreža nevladnih organizacij CNVOS in regionalnih stičišč, je leta 2017 izdala smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini. Občinam na preprost, hiter in pregleden način prikažejo ključne korake ter ponudijo odgovore na ključna vprašanja, ki se pojavijo med posvetovanji, pa naj gre za odločanje o odloku, strategiji razvoja občine, prostorskem načrtu ali proračunu.
V ameriškem Seattlu deluje Neighborhood Matching Fund. Mestna uprava podpre lokalne pobude s finančnimi sredstvi v protivrednosti vloženega prostovoljnega dela. S tako pridobljenim denarjem naredijo načrte, organizirajo dogodke ali izdelajo neki element urbane opreme.
Na Dunaju mesto podpira akcijski program Spreminjamo prostor v svoji mestni četrti. Posamezniki ali organizacije, šole, lokali, podjetja ... lahko dobijo podporo za svojo idejo pri oživitvi, spremembi namembnosti kotička. Denimo spremembi parkirišča v vrtiček za druženje ali cesto za fitnes na prostem. Trikrat na leto posebna komisija izbere najboljše predloge in jih podpre z do 8000 evri. Ob tem pomagajo z znanjem in nasveti pri izvedbi.
Ajdovščina: Moja pobuda odmeva doma in na tujem
Občina Ajdovščina je doslej edina v Sloveniji izpeljala participatorni proračun od začetka do konca. Dali so mu bolj prijazno ime Moja pobuda. Vsaki dve leti povabijo občane k oddaji predlogov za projekte do vrednosti 25.000 evrov. Sočasno izvedejo delavnice, na katerih se občanom predstavijo princip in merila za izbor predlogov, do katerih se nato predeli občinska komisija. Predlog lahko odda samo posameznik ali skupina občanov. “Občane želimo spodbuditi k aktivnemu državljanstvu, saj gre za pobude in ideje, ki jih skozi ustaljene postopke odločanja ne morejo ustrezno izraziti in uveljaviti,” dodajajo v občini Ajdovščina. Glasujejo lahko vsi, ki so dopolnili 15 let. Občina je za ta projekt razdeljena na šest območij. Ker so želeli vključiti mlade, so jim dali možnost, da predlagajo projekte, ki se nanašajo zgolj na njihovo skupnost. Občina za te projekte nameni najmanj pol in največ odstotek proračuna, običajno gre za znesek dobrih 420.000 evrov v dveh letih. Projekt se je z vidika ustvarjanja skupnosti in uvajanja demokratičnih praks izkazal za zelo uspešnega. Lani so prejeli 74 predlogov, na glasovanje jih je bilo uvrščenih 56. Občani so izglasovali 26 pobud. “Drugo leto so občani precej bolj organizirano pristopili k oblikovanju idej, tako so bile te bolj kakovostne, primernejše, predvsem pa so imele več možnosti, da bodo na koncu tudi izglasovane. Bistveno boljši je bil tudi odziv občanov na glasovanju, udeležilo se ga je kar 20 odstotkov volilnih upravičencev,” še razlagajo v občini. Delovanje projekta je zanimivo tudi za druge občine, ustanove, celo predstavnike tujih držav, ki so se želeli prepričati, ali je ideja neposredne demokracije tudi dejansko uresničljiva v praksi.
Slovenj Gradec: Sofinanciranje najemnin
V slovenjgraški mestni občini se že več let ukvarjajo s tem, da bi mestno jedro čim bolj zaživelo. Letos bodo bodočim najemnikom praznih prostorov omogočili sofinanciranje najemnine v višini največ 50 odstotkov skupne najemnine za lokal. “Upam, da bomo s to subvencijo znova zapolnili lokale in oživili mestno jedro,” razmišlja župan Tilen Klugler. Pripravili so tudi kopico prireditev, s katerimi v poletnem času oživljajo dogajanje v mestnem jedru, ki je tudi letos ob nedeljah zaprto za promet.
Pogum in zavzetost na vseh straneh
Primer majhnega vložka za velik učinek v lokalnem okolju je ljubljanski projekt Zunaj. Izvajajo ga skupina prostoRož, IPoP s podporo in sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana. Skupine prebivalcev so lahko zaprosile za 500 evrov za materialne stroške, ki jih je pokrila občina, same pa so vložile svoje delo. "Zelo različnih akcij so se lotili - izboljšanje prostora, kjer se družijo prebivalci okoliških ulic, kino na prostem v soseski, voziček za igrače, ki bodo na voljo vsem otrokom v soseski, nova klop na postaji ... Akcije so bile izbrane na podlagi različnih kriterijev. Spodbujati morajo srečevanje lokalne skupnosti, biti koristne za skupnost, ne za posameznika, ne smejo biti pridobitne … Najbolj nas je presenetilo število prijav. Običajno traja nekaj let, da takšen projekt zaživi, v Ljubljani pa se jih je na prvo tovrstno povabilo odzvalo več kot 60. Zelo nam je bilo žal, da smo jih lahko podprli le deset. Vsekakor pa je zelo dober znak, da je v mestu toliko skupnosti, ki si želijo s prostovoljnim delom prispevati k urejenosti, prijetnosti in prijaznosti mesta," razlaga Cerar.
Nenapisano pravilo je, da je treba slediti ljudem. Skupnosti podpreti pri njihovih idejah. To je najboljša garancija za uspešen projekt
