Lahko vsaj potrdite, da je tako, ker snemamo, je prosila sodnica. Tožnica je pokimala in nato odkimala, da je težko. Vsem v sodni dvorani je bil odgovor jasen. Odrasla oseba, ki je sposobna in zna delati, prisiljena v to, da si ne bo mogla zaslužiti za preživetje. Zaradi sočloveške zlobe, ki jo omogoča hierarhična moč in ki jo dopušča in spodbuja sistem.
Ni se zgodilo daleč stran v nekem drugem obdobju. Zgodilo se je ta teden v glavnem mestu pravne in socialne države Slovenije. Delodajalci so ugotovili, da lahko delovnopravno zakonodajo izigravajo, delavce zastrašujejo in z njimi manipulirajo. Državni nadzorni organi znotraj izvršne veje oblasti so dosegli uresničenje lastne bedne prerokbe: problem je miselnost, spremeniti je treba mentaliteto – to so brez kančka sramu zadnja leta govorila vodstva delovnega inšpektorata. Molčali so, da je njihova dolžnost in moč v tem, da zagotavljajo in nadzorujejo spoštovanje zakonov. To nima zveze ne z miselnostjo ne z mentaliteto. Sedaj smo na točki, ko je to, ali nekdo spoštuje zakone ali ne, zares postalo odvisno le še od posameznikove morale. Od kljuvanja slabe vesti, ki pa jo je prelahko utopiti in utišati. Sploh ko državni sistem kršitev ne kaznuje, kot družba pa kršiteljev ne izobčimo. Tisti, ki spoštujejo zakone, veljajo po popularni krilatici za neumne, strahopetne in naivne.
"Delodajalci preskušajo meje, do kam lahko gredo pri svojih poskusih discipliniranja sindikatov ter sankcioniranju sindikalnih zaupnikov in zaupnic," so ta teden zapisali v največjem sindikatu na področju vzgoje, izobraževanja in šolstva. Ponižanja delavk in delavcev niso nova. Stavkajoče šivilje, gradbeni delavci, ki gladovno stavkajo, pretepeni sindikalisti so zgodbe o ljudeh, ki so nam priborili zagotovljene pravice. A te zgodovine ni v šolskih učnih programih. Moderen pristop, ki so ga začeli v nove razsežnosti razvijati nekateri nadrejeni sedaj tudi v šolstvu, je učenje skozi prakso – in učijo z najslabšim zgledom. Teroriziranje, avtoritarnost, zastraševanje. Za golo moč hierarhije ne bi smelo biti mesta v prostorih, kjer naj bi učili o pomenu demokratičnosti, o bogastvu različnih, tudi kritičnih glasov, o vrednotah spoštovanja in humanizma. Je res edina iskrena popotnica, ki jo znamo dati, pojdite in bodite pokvarjeni?
Je res edina iskrena popotnica, ki jo znamo dati, pojdite in bodite pokvarjeni?
