Velenjčani: Zrasli z udarništvom, živijo z udarništvom

Dokazi, da je Velenje, najmlajše slovensko mesto, ki bo letos zaznamovalo 60 let, še najbolj socialistično, so povsod, ne le v središču mesta, kjer se bohoti največji Titov spomenik na svetu. Velenje je ena najbolj socialnih občin, po drugi strani pa se še danes čuti tudi tipičen hierarhičen način delovanja lokalne skupnosti. A tega večina občanov ne občuti. Občuti pa, da jim je vrsta storitev na voljo zastonj. Brezplačni mestni avtobusi tam vozijo že celo desetletje. Zastonj je tudi izposoja koles. Bili so med prvimi, ki so odprli brezplačno ambulanto za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Paleta pomoči socialno šibkim občanom je nadvse pestra.
A pravi dokaz, da ljudje še živijo v socialističnem duhu, je najti med ljudmi. "Leta 2009, ob 50. obletnici odprtja središča Velenja, nas je prejšnji župan Srečko Meh vprašal, ali bi mi mladi uredili letni kino," opisuje direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. "Prostor ob Škalskem jezeru, ki je bil pred leti zbirališče občanov in kjer je bila prva restavracija Jezero, se je pred štiridesetimi leti zaradi rudarjenja začel ugrezati. Izginilo je vse, le letni kino je ostal. Območje je bilo 40 let zapuščeno, saj je novo turistično zbirališče po sanaciji prej umazanega Velenjskega jezera nastalo ob njem, kjer je še danes. Kakorkoli, prostor smo si šli ogledat pozimi in smo si rekli, no, saj bo šlo. Ko pa smo maja hoteli izvesti akcijo, nas je kar malo zaskrbelo. Pozimi se ni videlo vse to bujno rastje. Ampak ko so ljudje, predvsem starejši, opazili, da smo začeli čistiti, so sami prostovoljno začeli pomagati. Eden je celo poklical bagerista, drugi je naročil pesek … V štirinajstih dneh je letni kino znova nastal," se spominja.

Dve leti, dvajset objektov

Ravno na tak, udarniško-brigadirski način je Velenje pravzaprav nastalo, kar opisuje tudi stalna razstava v Muzeju Velenje. Ne le možje, tudi otroci in žene so se z udarniškim delom postavili mesto, kakršnega poznamo danes. Vsako uro prostovoljnega dela so skrbno zabeležili, plačilo pa je bila simbolna značka. V le dveh letih so postavili 20 mestotvornih objektov. Ob otvoritvi novega središča mesta z novimi upravnimi stavbami in svetlimi bloki (imeli so velika okna zato, ker so rudarji večino časa v temi; samo idejo za postavitev mesta za 30 tisoč ljudi je namreč dal legendarni direktor Rudnika Velenje Nestl Žgank) se je na trgu trla množica ljudi. Še vsak balkon je bil poln ljudi, tako ponosni so bili na svoje novo mesto, ki so mu opazovalci kmalu dali naziv "socialistični čudež".

Pomoč socialno ogroženim

Na začetku je imela skupina štiri člane, danes njeno članstvo presega 80 prostovoljcev različnih profilov. "Mladih, starejših, brez izobrazbe, z visoko izobrazbo, različnih. Večina pride do nas sama, če pa kdaj potrebujemo prav specifična znanja, jih poiščemo." Pomoč soobčanom pa ni edino, kar počnejo. "Lani smo imeli tri mednarodne prostovoljske akcije.
Šli smo v Bosno in Hercegovino, v Gorjevac, gradit hiške za zapuščene pse. Izvajamo tudi tako imenovane druge terenske misije. Prva je denimo bila v času migrantske krize, ko smo s skupino glasbenikov animatorjev šli na mejni prehod Šentilj, kjer so begunci v koridorju čakali na prehod meje, in jim priredili koncert. Naslednji mesec bomo obiskali mariborsko zavetišče za brezdomce in dom za starejše Pekrska gorca, tudi z animacijo. Načeloma pa se osredotočamo na Velenje in bližnjo okolico."