Velik apetit po točnih novicah: Spremenilo se je delo novinarjev, močno pa tudi medijska krajina in razmere v njej

V Severni Ameriki povpraševanje po analitičnih in točnih informacijah še nikoli ni bilo večje," pravi kanadski dopisnik časopisa The New York Times Dan Bilefsky. The New York Times ponuja vse vsebine, ki so povezane s koronavirusom, zastonj prav vsem, saj to razumejo kot del javnega servisa, nadaljuje sogovornik. Še vedno izdajajo tako spletno kot tiskano različico časopisa, četudi večina novinarjev dela od doma. O tem, ali imata obe različici sedaj več bralcev, podatkov nima: "Lahko pa rečem, da je promet na spletni strani zelo močan, poganja ga velikanski apetit po točnih globalnih novicah."
Spremenilo se je tudi delo novinarjev, poudari sogovornik. "Virus je prisilil novinarje po svetu, da so bolj kreativni pri svojem delu. Odhod na teren namreč lahko odloča tudi o življenju in smrti. Staromodni telefonski in video klici so postali bolj pomembni kot kdajkoli. Ko danes pišem portret znanega zdravnika ali pevca, si pomagam z video klicem, namesto srečanja v živo pa ga prosim, ali se lahko s kamero telefona sprehodi po prostoru, da denimo dobim kakšno dodatno informacijo, ki bi jo dobil z obiskom," razlaga Bilefsky.

Raste zavest o lažnih novicah

Na drugem mestu po številu okuženih s koronavirusom so za Američani Španci in tudi pri njih se je medijski svet v tem času spremenil, pove Patricia Simón, novinarka španskega mesečnika La Marea. Odkar je španska vlada razglasila izredne ukrepe in omejitev gibanja, tudi pri njih zaznavajo porast zanimanja za informacije vseh medijev, predvsem televizije, radia in spletnih medijev. "Del populacije bolj kot kdajkoli prej išče kvalitetne informacije, po drugi strani pa desničarske in skrajno desničarske skupine in z njimi povezani mediji širijo lažne novice, s katerimi napadajo vlado," poudarja španska novinarka.

Družba potrebuje medije in novinarstvo

Podobne spremembe doživljajo mediji povsod po svetu. Ob tem, da so se znašli tudi v ne preveč ugodni finančni situaciji. "Mediji so pravzaprav v precej slabem stanju. Precejšen del oglaševalskih prihodkov je ubežal na družabna omrežja, ki lahko ponujajo bistveno nižje cene in drugačne pogoje. Ob tem so mediji tudi kadrovsko zelo šibki. V minulih desetih letih, posebej po krizi leta 2008, je v mnogih medijih prišlo do številnih odpuščanj, krčenj, tudi v novinarskih redakcijah, ne le administraciji in drugih službah. Redakcije so danes bistveno oslabljene. Ob krizi leta 2008 so imeli mediji še nekaj rezerv iz preteklih let, ko so poslovali z visokimi dobički, tudi v Sloveniji. Pred tem še ni bilo razmaha različnih družabnih platform. Redakcije so bile večje in mediji so imeli rezervo, danes te ni. Veliko medijev funkcionira zelo na tesno. Že deset let po vseh medijih poslušamo samo še o krčenju, zelo malo pa o širjenjih ali novih projektih," izpostavlja dr. Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Pomanjkanje zaposlenih je v času epidemije, ko so nekateri bolniško odsotni in drugi pazijo otroke, še bolj očitno.
Podatki kažejo, da je v minulih tednih strmo narasla obiskanost spletnih strani, izpostavi sogovornik. "V taki situaciji se izkaže, kako pomembna je vloga medijev in novinarstva. Ljudje so še posebej dovzetni, potrebujejo informacije, da vedo, kako naj ravnajo, da so seznanjeni z informacijami, na primer o preventivnih ukrepih in sprejetih zakonih. Ne glede na porast družabnih omrežij je jasno, da izvirne informacije še vedno prihajajo od medijev in novinarjev. Izvirnih informacij je drugje kot v medijih malo. Družba potrebuje medije in novinarstvo in to se je tudi tokrat ponovno izkazalo," razmišlja Milosavljević.
Ob tem pa je zaskrbljujoče, da se je prihodek medijskih podjetij zmanjšal ne le zaradi tega, ker se proda manj tiskanih medijev - nekatere trgovine so zaprte, obisk je manjši, ponekod imajo težavo z distribucijo -, ampak tudi zaradi upada oglaševanja na spletu, četudi je obisk spletnih strani medijev večji. "Veliko dejavnosti je zaprtih in nimajo potrebe po oglaševanju. Toda mnogo jih je nastalo na novo - novih spletnih trgovin, dostav -, a jih je veliko ponovno odšlo na družbena omrežja, še bolj se je okrepilo oglaševanje na televiziji. Nekateri veliki oglaševalci pa so odpovedali kampanje iz zelo vulgarnega razloga, da v tem trenutku ne potrebujejo oglasnih kampanj, ker že tako prodajo vse svoje izdelke. Med temi so recimo nekatera podjetja iz prehrambne in prodajne industrije, ki sta med največjimi oglaševalci v Sloveniji. Njihov umik je močan udarec za oglaševalske prihodke medijev. Morda trenutno ne potrebujejo oglaševanja, a vpeti so v sistem, v katerem tudi oni potrebujejo medije in novinarje, a zdaj z njimi ne želijo deliti oglaševalskih sredstev. To je v času, ko zaslužijo ogromno, nerazumljivo. Nobena oglaševalska konferenca ne mine brez razprave o družbeni odgovornosti. V zdajšnji situaciji bi morala podjetja pokazati to svojo družbeno odgovornost in zavedanje, ne le da o njej govorijo, ko so lepi časi."

Modra država z modro medijsko politiko bi ...

Nekateri mediji se poskušajo čim hitreje odzvati na spremembe in težave, odzivov, razglasitev novih modelov in pristopov je te dni veliko, meni sogovornik. "Financial Times je eden od medijev, ki precejšen delež svojih dohodkov ustvarjajo z organizacijo dogodkov, konferenc po svetu. Odzvali so se tako, da so jih prilagodili za splet. Koliko bo to uspešno, je drugo vprašanje. A poskušajo se čim hitreje prilagoditi," kot enega od primerov navede Milosavljević. Gotovo se bo katera medijska hiša v tem obdobju poslužila klasičnih ukrepov, kot so odpuščanja, krčenje plač, posamezna združenja pa že pozivajo oblast, naj pripravi posebne ukrepe za zaščito medijev. Milosavljević za primerjavo navede, kako je slovenska oblast v minulih dneh ukinila financiranje knjižne in filmske dejavnosti pri nas, medtem ko je italijanska regija Venezia tovrstnim ustvarjalcem namenila dodatnih pet milijonov evrov. "Modra država z modro medijsko in kulturno politiko bi tovrstnim panogam pomagala. V času krize se je pokazalo, kaj ljudje najbolj potrebujejo - glasbo, knjige, poezije, filme, informacije ... Gre za sfere, ki potrebujejo kontinuirano državno podporo ali še več državne podpore kot prej. Mediji opravljajo pomembno javno funkcijo, ki je gotovo v interesu javnosti, ne glede na to, da imajo nekateri politiki zelo antagonističen in konflikten odnos z mediji in novinarji in pogosto ne kažejo razumevanja za to, kakšna je vloga medija v demokratični družbi," pravi Milosavljević, ki upa, da si ti ne želijo propada medijev in novinarstva, saj bi šlo tako za propad gospodarske panoge kot tudi demokracije.

Depeša in drugi napadi na novinarje

"Ne širite laži. Plačujemo vas za to, da v teh časih informirate, ne pa zavajate javnost. Očitno je vas preveč in ste predobro plačani," je nacionalni televiziji v zadnjih dneh sporočil predsednik vlade Janez Janša. Podobnih sporočil so vse pogosteje deležni različni mediji, tako od predsednika vlade kot od njegovih sodelavcev. Na odnos, ki ga ima vladajoča koalicija SDS, SMC, NSi in Desus do medijev, kaže tudi vladna depeša, ki so jo poslali Svetu Evrope kot odziv na vsebino, ki jo je ta objavil za zaščito novinarjev v Sloveniji, potem ko so prijeli prijave združenj, ki se zavzemajo za svobodo medijev pri nas. V Svetu Evrope so ugotovili, da pri nas prihaja do nesprejemljivih posegov v pravico javnosti do obveščenosti in v svobodo izražanja. Vsebina depeše, ki jo je vlada kot odgovor poslala v svet, "nima v ničemer zveze z realnostjo domačega medijskega trga", opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije, temveč "blati ugled države in sramoti novinarstvo". Zdi se, da je pri nas še večja težava kot finančno stanje slovenskih medijev odnos vladajoče politike do četrte veje oblasti.