/ PETEK, 21. DECEMBER
Budilka zvoni ob 5.00. Ugasnem jo, se obrnem in zaspim. Zbudim se ob 9.45 in si rečem: "Pa zakaj to vednooooo naredim?" Včeraj zvečer sem si rekel, da bom še enkrat prebral gradivo za današnji kolokvij, ampak žal - nisem. Na poti do faksa sem ponavljal snov in poslušal Last Christmas, mešanica tega je zvenela tako: "Denotacijo in konotacijo je predstav... Iiiii gaveeee you my heart but the very...". Podobno je bilo tudi med pisanjem kolokvija, ves čas so mi v glavi vrtele božične pesmi, medtem ko sem skušal odgovoriti na vprašanje. Včeraj sem odpisal prvi kolokvij, danes drugega in ob učenju sem imel občutek, da sem pozabil, kako se učiti. Tolažim se s tem, da so prazniki pred vrati, in verjetno mi to jemlje voljo do učenja. Po prvih počitnicah na faksu me čaka izpitno obdobje, kot pravijo, "najtežji del na fakulteti". Že dalj časa kujem načrt, kako in koliko se učiti, računam s pomočjo kreditnih točk, učnih načrtov, predstavitev, nasvetov starejših kolegov ... in hitro ugotovim, da ne bo vse tako, kot sem si najprej predstavljal, ampak o tem bom razmišljal po praznikih.
Zase pravi, da je perfekcionist in človek, poln idej. Kljub velikemu trudu, da bi bil točen, mu to nikoli ne uspe - vedno zamuja. "Imam dar lepega govora in javnega nastopanja. Z vsakim izzivom se spoprimem in ga skušam kar se da najbolje izpeljati/rešiti," pravi.
