Vrnitev otroškega 'interneta'

V Slovenijo se po 30 letih vrača legenda. Politikin Zabavnik, kultna jugoslovanska revija, ki je prvič izšla davnega leta 1939 - letos praznuje častitljivih 80 let -, je v slovenskem prevodu prvič izšla septembra 1973 in praktično takoj osvojila tudi tedanjo ožjo domovino. Od slovenskih bralcev se je zaradi nerentabilnosti (prodanih je bilo le še okoli 8000 izvodov, kar je za današnje čase sicer impresivna številka) poslovila leta 1989, v Srbiji pa izhaja še danes. V najboljših časih Zabavnika - denimo leta 1976 - so v SFRJ natisnili povprečno 345.910 izvodov. Danes jih v Srbiji natisnejo približno 37.000.

Internet kot kopija originala

Da bi razumeli popularnost Zabavnika, se moramo preseliti v čase brez interneta in druge sodobne tehnologije. "Politikin Zabavnik je bil moj prvi internet, s katerim sem se izobraževala, učila in zabavala. Vsak drug internet po njem gre v rubriko 'kopija originala'," je na svojem blogu zapisala Valentina Branković in tako kar najbolje zaobjela njegovo vlogo v tistih časih. "Zame je bil najbolj informativen predavatelj, kar sem jih imela. Te taktike ne menjam in ga še danes z nestrpnostjo kupujem v trafiki," je dodala. In res - bil je eden najbolj kakovostnih pojavov v zgodovini jugoslovanskega založništva, ne samo za otroke, pač pa tudi ostale. S preverjenim konceptom - kombinacija besedilnih prispevkov, iz katerih se je naučilo in izvedelo veliko, pa seveda stripov. Kakovostni stripi - Miki Miška, Hogar, Garfield, Rip Kirby, Flash Gordon, Asterix, Lucky Luke, stripi domačih avtorjev ...
Ime je ta kultna revija dobila leta 1938, ko so objavili razpis za izbor imena, nanj pa se je odzvalo skoraj 35.000 ljudi. Predlagali so Smeh, Narava in znanost, Šaljiva nedelja, Potopisi in drugo, skoraj petina pa je zapisala Politikin Zabavnik. Zefirino Grasi, prvi mož revije, je dejal, da ideja "zabava in poučnost" ostaja od leta 1939, a se prilagaja zahtevam časa: "Če bi v roke vzeli izdajo iz leta 1939, bi videli, da je vsebina pravzaprav ista - tretjina strip, tretjina zanimivosti iz znanosti, preostalo pa neobičajni dogodki iz preteklosti." Revija še danes izhaja pod sloganom "Za vse od 7 do 107". Poleg kultnega statusa v SFRJ pa si je zagotovila tudi naziv "vzporedno izobraževanje". Ali kot je zapisala Brankovićeva: "Zabavnik nam je dal stokrat več kot formalna šola."

Davek na šund

Iztok Sitar, slovenski ilustrator, stripar in karikaturist, je v Pogledih pred leti med drugim zapisal, da je Politikin Zabavnik dobrih 15 let navduševal tudi slovensko mularijo in imel obenem velik vpliv na domačo stripovsko sceno: "Septembra 1973 se je v sodelovanju s časopisno hišo Delo v kioskih pojavila slovenska izdaja Politikinega Zabavnika, ki se ga zakon o šundu ni niti dotaknil, saj je kontinuirano objavljal Jaka Racmana in Miki Miško (ki smo ju lahko takrat prvič brali v slovenščini) pa tudi stripe in zgodbe iz narodnoosvobodilne vojne. Zabavnik namreč ni bil zgolj stripovska revija, saj je na svojih deloma barvnih 56 straneh poleg obilice stripov prinašal tudi pustolovske štorije različnih žanrov in bogato ilustrirane zgodovinske članke, ki so skupaj z ljubezenskimi zgodbami samih bralcev (Skrivnosti mladih src, Mala pošta) tvorili formulo uspeha, zaradi katere je izhajal dobrih 15 let."
Med drugim je opozoril na strip, zabavno prazgodovinsko satiro Tilentrop in Vesna Sapiens Laza Sredanovića in Nikole Lekića o prostodušnem staroslovanskem junaku v kameni dobi. "Na ves glas smo se režali, ko smo citirali njegove dovtipe, ki so se povsem nevsiljivo prikradli v naš sleng, kar se je pozneje zgodilo samo še z legendarnim Alanom Fordom. Tilentrop pa se ni zdel smešen samo nam, mulariji, ampak tudi odraslim, saj so si ga novinarji pri Tribuni sposodili za obračun z moralističnimi napadi na strip, ki so se začeli znova pojavljati v javnosti po velikem prodajnem uspehu Zabavnika in zahtevah po uvedbi zloglasnega davka na šund tudi v Sloveniji."

Kako naj ustavim rast?

Ustvarjalci kultne revije pravijo, da ne obstaja nihče, ki je živel v tisti veliki državi in ki mu ne bi otroštva zaznamoval Politikin Zabavnik. Ob njem je bil tu sicer še "mali", Mikijev Zabavnik, a je "veliki" vseeno imel glavno besedo. Ljudje pa imajo analogni Zabavnik tudi danes, v digitalni dobi, še vedno radi, pravijo, saj v njih vzbuja nostalgične občutke, čeprav imajo težave, kako spletno skupnost (na facebooku ima kar 387.000 sledilcev) pripraviti, da bi kupila tiskani izvod. "Ljudje imajo radi Zabavnik, ker je bil vsak v nekem trenutku v življenju povezan z njim pa ga to malo spominja na to, kako je bilo včasih. Ta nostalgija svoj posel opravlja precej dobro," je pred časom dejal Grasi. Je pa tudi težava. Ko so želeli pred desetletjem in še nekaj precej spremeniti vizualno podobo revije - očitki so bili, da ne gredo v korak s časom -, se je večina bralcev uprla.

Blamaža ob obletnici

In prav ob častitljivi obletnici se je Zabavnik pred dnevi zapletel v škandal, ko je objavil hvalospev Dimitriju Ljotiću, medvojnemu srbskemu zločincu, zaradi česar se je moralo vodstvo opravičiti domači javnosti, še posebej pa židovski in romski skupnosti. Ob tej aferi je odmeval prispevek vojvodinskega novinarja Dinka Gruhonjića, ki je zapisal, da če je "nekaj namenjeno otrokom, potem ni nizkotnejše, grde in bolj gnusne manipulacije, kot je manipulacija z otroki", saj bi ti iz članka, v katerem je polno zgodovinskih laži, lahko razumeli, da je biti nacist in fašist cool zadeva". Opozoril je tudi, da so ljotićevci oktobra 1941 prostovoljno in navdušeno pomagali pri vodenju meščanov in dijakov Kragujevca na množično pobijanje. Avtor piše o tem, kako je zrasel z Zabavnikom, prav tako ga je kupoval svojim otrokom, lani pa da je s tem prenehal, saj se je tudi v Zabavniku začela revizija zgodovine: "Kot del Politikine medijske hiše je bil tudi Zabavnik v službi vsakega režima, na svoj v glavnem diskreten način."