Slovenski parlament je letos spomladi sprejel novelo Zakona o tujcih. Poleg številnih drugih zadev novela med drugim spreminja način, po katerem študentski prosilci za dovoljenje za začasno prebivanje dokazujejo izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje. V prihodnje ne bo več zadostovala le pisna izjava staršev, potrebni bodo konkretnejši dokazi.
Na videz gre za drobno tehnicistično podrobnost, kar ne nazadnje trdi tudi resorno ministrstvo za notranje zadeve, a v primeru študentov, ki ne prihajajo iz držav EU, se pokaže, da gre za precej več. Droben detajl, ki se je potiho znašel v zakonu, ne spreminja le načina dokazovanja nekega pogoja, marveč tudi razvojno paradigmo neke države.
V zgodovinopisju in historični sociologiji je eno od osrednjih vprašanj, kolikšna je bila v preteklosti dostopnost izobrazbe, komu je bilo omogočeno, da je študiral, kaj je kdo, ki je doštudiral, nato s svojo izobrazbo in izkušnjo počel in kaj je to pomenilo za obči gospodarski in družbeni napredek. To je še zlasti aktualno v regijah, ki so čezmejno povezane in kjer brezbrežna literatura že desetletja dokazuje izjemen vsestranski transfer skozi univerze; in to tako intelektualni transfer (prenos idej in znanj), institucionalni transfer kot tudi konkreten politični in kulturni transfer (prenos norm, konceptov). Prav zato so države že zdavnaj pričele ta spoznanja ustrezno umeščati v svoje razvojne načrte in svoje (včasih imperialne) politike.
Kaj pomeni droben detajl
Poglejmo torej, kakšni so evropski in slovenski razvojni načrti, in skoznje še enkrat premislimo, kaj pomeni droben detajl v zakonu o tujcih. Eden osrednjih ciljev in političnih področij bolonjskega procesa in evropskega visokošolskega prostora je internacionalizacija, ki je obenem prepoznana za pomemben dejavnik kakovosti visokega šolstva. Leta 2012 v Bukarešti sprejeta strategija mobilnosti do 2020, ki si prizadeva za bolj uravnoteženo globalno mobilnost, je državam naložila še pripravo in izvajanje lastnih strategij internacionalizacije z merljivimi cilji.
Ministrstvo za notranje zadeve ni izkazalo, da so tuji študenti z vidika socialnih transferjev v breme državi, zaradi česar bi bila zahteva po izkazu zadostnih sredstev za čas študija upravičena. Politike izključevanja se zdaj očitno prenašajo še na študente
Tako je leta 2015 nastala slovenska strategija internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora 2016-2020, ki se je iztekla decembra lani – nove ni. Usmerjena je bila k razvoju Slovenije v mednarodno prepoznavno središče znanja in v privlačno destinacijo za visokošolski študij. Izhajala je iz vizije internacionalizacije visokega šolstva, kot jo je opredelil Nacionalni program visokega šolstva (NPVŠ), in iz drugih nacionalnih strateških dokumentov in usmeritev, zlasti Strategije pametne specializacije, Strategije razvoja Slovenije ter prednostnih strateških usmeritev ministrstva za zunanje zadeve na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije. Za izvajanje nacionalne strategije internacionalizacije sta bila doslej sprejeta dva Akcijska načrta (2016-2018 in 2018-2020), vsak s 25 cilji, več kot 50 ukrepi ter z instrumenti in finančnimi viri v skupni vrednosti več kot 100 milijonov evrov.
In – končno smo pri bistvu – eden od ciljev je prav povečanje števila tujih študentov na izmenjavah, praksi ali rednem študiju v Sloveniji. Za to je predvidena vrsta ukrepov, med drugim redno obnavljanje sporazumov za študij študentov in študentk iz regije Zahodni Balkan, in sicer na podlagi vzajemnosti in pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače študente; ti naj bi veljali do sprejema posamezne države v EU. Naslednja pomembna cilja sta omogočanje namestitve tujih študentov v javne študentske domove ter seznanjanje tujih študentk s slovensko kulturo, družbo in jezikom. Internacionalizacija visokega šolstva, raziskovanja in umetnosti ostaja pomemben strateški cilj tudi nastajajočega NPVŠ 2021-2030. Zadnje čase ni odveč opozoriti, da strategija ni nastajala v temnih uradniških hodnikih in zarotniškem ozračju, ampak v skupnem in širokem sodelovanju visokošolske sfere in vladnih resorjev. Razvojna smer je torej znana in se tudi udejanja. K internacionalizaciji pa država visokošolske zavode trenutno spodbuja tudi z Razvojnim stebrom financiranja, ki prepoznava internacionalizacijo kot razvojno prioriteto.
Večina jih prihaja z Zahodnega Balkana
In kakšni so rezultati zapisanega? Strateški pristop k internacionalizaciji je pomembno prispeval k porastu zanimanja za študij pri nas. Če so tuji študenti sestavljali 3,4 odstotka vseh študentov v študijskem letu 2012/13, je v letu 2020/21 njihov delež poskočil na skoraj deset odstotkov. Večina jih prihaja z Zahodnega Balkana. Če se je bralka ob tem zdrznila in uvidela povezavo med drobnim detajlom v Zakonu o tujcih in siceršnjimi ravnanji vlade, midva za kakršnokoli tozadevno tezo nisva našla argumentov in analitičnih podlag v vladnem gradivu. Prej nasprotno. Regija Zahodni Balkan je za slovensko zunanjo politiko "strateškega pomena" in jo je strategija internacionalizacije določila za prioritetno regijo, s katero Slovenija od leta 2016 spodbuja razvoj strateških partnerstev in kjer je Slovenija najaktivneje promovirana kot študijska destinacija. Deklaracija o Zahodnem Balkanu, ki jo je sprejel državni zbor, eksplicitno navaja, da si bo Slovenija prizadevala za krepitev sodelovanja na področju znanosti, raziskav, šolstva in izobraževanja, zunanjepolitične smernice do Zahodnega Balkana pa predvidevajo spodbujanje šolanja tamkajšnjih študentov in študentk.
Strateški pristop k internacionalizaciji je pomembno prispeval k porastu zanimanja za študij pri nas
Internacionalizacija visokega šolstva je nedvomno pomembna za razvoj in vzpostavitev globalnih odnosov in povezav Slovenije v svetu in mora biti del celostne vladne politike. Nastajati mora kot del dolgoročnega in vzdržnega procesa, v partnerstvu med ključnimi resorji (notranje zadeve, javna uprava, delo, družina in socialne zadeve, zunanje zadeve, kultura ter izobraževanje in znanost) ter med vlado in visokim šolstvom ter znanostjo. Ambiciozne cilje o kroženju možganov in pritegnitvi globalnih talentov lahko namreč dosežemo zgolj s celostnim nacionalnim pristopom. Prav to pa je pri noveli Zakona o tujcih očitno umanjkalo; pogled z vseh strani, usklajevanje z vsemi deležniki, ki bi pojasnili problematičnost nove ureditve. In to dejstvo nikakor ni nepomembno, saj kaže na sila problematičen vzorec sprejemanja predpisov in upravljanja države, vzorec, ki smo ga ne nazadnje lahko spremljali pri pripravi novele Zakona o vodah nedolgo nazaj.
Ne glede na poreklo
Visoko šolstvo in znanost sta tradicionalno ključna vzvoda mednarodne promocije in diplomacije sploh in pomenita dragocen vir podpore razvoju, zlasti sosednjih regij. Visokošolske in znanstvenoraziskovalne ustanove tudi trajno skrbijo za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja. Sfera tudi historično slovi kot tujini najbolj odprta in prevzema ključno vlogo pri razvoju svetovne mreže v Sloveniji izobraženih diplomantk in diplomantov iz držav, s katerimi ima Slovenija šibke povezave ali jih sploh nima – ti so naši pogosto spregledani dragoceni ambasadorji in ambasadorke.
Slovenija je majhna, varna in nekoč tudi tujcem in tujkam prijazna evropska dežela, ki slovi po odličnih kadrih in znanju
Slovenija je majhna, varna in nekoč tudi tujcem in tujkam prijazna evropska dežela, ki slovi po odličnih kadrih in znanju. Če se želimo vzpostaviti kot v svetu prepoznavna država znanja, ki je privlačna destinacija tako za študij kot za raziskovanje, potem ne zadošča zgolj sposobnost produkcije talentov za globalno okolje, temveč potrebujemo tudi sposobnost podpore vrhunskega znanja in talentov ne glede na poreklo. Internacionalizacija prispeva k razvoju mednarodne, medkulturno ozaveščene populacije kot tudi k mednarodno odprtim institucijam, ki privlačijo globalne talente.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
