Žar, laži in aplikacije

Pustimo ob strani dejstvo, da bi moralo biti vsakemu evropskemu politiku, ki da kaj na svoj ugled in na ugled države, najmanj nerodno, da se pojavi v družbi madžarsko-srbske dvojice, bolj bi nas moralo skrbeti, da se pomikamo v krog najmanj uglednih evropskih držav, kjer od demokracije niti d ni več ostal. Voditeljev, ob katerih vam mora biti, če imate vsaj malo samospoštovanja, če imate radi svobodo in so vam blizu evropske vrednote, hudo neprijetno. A tudi to bo, očitno, naša "nova normalnost". Adijo, Berlin, Pariz, Bruselj, dober dan, Budimpešta in Beograd! Kot so očitno nova normalnost Orbanove medijske "investicije", razgradnja moteče javne RTV, preklici nepreklicnih odstopov in možni vdori v zasebnost državljanov. Po novem vam gledajo tudi v mešano na žaru na vašem dvorišču.
Vlada v svežem koronapaketu uvaja aplikacijo, ko naj bi po preletih letal, s katerimi so oznanili veličastno zmago nad epidemijo, to zmago znova podoživeli. Če prav razumemo vladajoče: namestiš aplikacijo in virus je praktično premagan. A zdravje in premiki v zasebnost so preresna zadeva, da bi jo prepustili politikom. Tako širjenja virusa v Sloveniji niso preprečili preštevilni, tudi bizarni ukrepi vladajočih - Večera, denimo, še danes ne smejo imeti v lokalih - pač pa v prvi vrsti odgovorni državljani, ki so lahko sredi najhujšega, ob lastnem discipliniranem in vzornem obnašanju, opazovali nebrzdane politične orgije pri nabavi zaščitne opreme. In ker po novem sodimo v krog držav, ki se požvižgajo na svoboščine in zasebnost, bomo dobili tudi sledilno aplikacijo. To imajo seveda tudi v razvitih in bolj uglednih evropskih državah.
A tam je položaj vendarle precej drugačen. V Nemčiji, denimo, vlada splošno zaupanje v ukrepe oblasti, pa tudi zaupanje v poštene namene oblasti je bistveno večje. A ko je Nemčija uvedla aplikacijo, se je politika morala sprijazniti z dejstvom, da so načeloma zaupljivi državljani dvignili obrvi. Kot rečeno, zasebnost je stvar, ki je ne prepuščamo politiki. Odstotek prenesenih aplikacij je (bil) zanemarljiv, tovrstne aplikacije so, pod črto, neučinkovite - da bi od njih imeli zdravstveni delavci vsaj neko korist, bi si jo moralo naložiti najmanj 60 odstotkov populacije. Če ni uspelo v Nemčiji, kako bo pri nas? V Belgiji, eni najbolj prizadetih držav, naj bi jo morda uvedli šele septembra. In ker naši predlagatelji vse to vedo in ker se v Sloveniji predlagateljem ne zaupa preveč, lahko mirno ugotovimo, da gre za politični, ne pa zdravstveni ukrep. Ker torej ne gre za zdravje, pač pa nekaj drugega, ne smemo spregledati opozoril, da so tudi pri aplikaciji, tako kot pri drugih ukrepih oblasti, prevladali politični argumenti in ne strokovni. In kot opozarja poznavalec tehnologij Lenart J. Kučić, je policija v preteklosti izrabila/zlorabila vsako novo tehnologijo kot priložnost za širjenje pooblastil in legalizacijo posega v zasebnost državljanov.