Naša največja skrb je namenjena morebitni širitvi virusa v države s šibkim zdravstvenim sistemom" in "To ni nezaupnica Kitajski", je v četrtek zvečer ob objavi odločitve poudaril direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. Ob tem je dodal, da ni razloga za pretirane odzive. Ampak res? Ko največja javnozdravstvena avtoriteta na Zemlji razglasi izredne razmere, je ukrep resda v prvi vrsti namenjen pozivanju k reakciji, pozornosti, uradno tudi razglasitev tega stanja ne zapoveduje omejitev, a strah se širi hitreje od razuma in večino gospodarskih posledic gre pripisati prav slednjemu. Odpovedi turističnih aranžmajev, letov, evakuacije tujcev, vse to, če že industrija zaradi praznikov ni preveč trpela, vpliva na gospodarstvo - ne le kitajsko, ampak po vsem svetu. Največ lekcij je v tem pogledu dal sars leta 2003. Najbolj prizadeta so bila gospodarstva Kitajske, Hongkonga, Singapurja in Tajvana, na vrhuncu epidemije je mednarodni promet v teh državah padel tako rekoč na minimum. Po izračunih Svetovne banke je bila izguba zaradi sarsa kar 13 milijard ameriških dolarjev. V Pekingu je bila gospodarska izguba 300-krat večja od direktnih stroškov zdravljenja okuženih z virusom.
A analitiki menijo, da je v vsej temačnosti zgodbe tudi svetla plat - za Hongkong, mesto, ki ga je najbolj prizadel sars, podatki kažejo, da je bil negativen vpliv kratkotrajen. Finančni trg, turizem, potrošnja in proizvodnja so sprva utrpeli upad, vendar so se v nekaj mesecih vrnili na prejšnje ravni. Podobni vzorci so bili ugotovljeni za celinsko Kitajsko.
Kaj je izredno stanje svetovnih razsežnosti
Izredno stanje svetovnih razsežnosti ali Public Health Emergency of International Concern (PHEIC) je deklaracija Svetovne zdravstvene organizacije, ki jo razglasijo, ko gre za “izredni dogodek, ki lahko pomeni tveganje javnega zdravja za druge države zaradi mednarodnega širjenja bolezni in bo morda potreboval usklajen mednarodni odziv”. Ko se vklopi mehanizem, imajo vse države na svetu pravno obvezo, da ukrepajo oziroma se odzovejo. Izredno stanje razglasi Odbor za nujne primere, ki ga sestavljajo mednarodni strokovnjaki, njihova imena pa običajno ostanejo neobjavljena. Odbor je bil ustanovljen po izbruhu sarsa 2002/2003, a člani se menjujejo glede na situacijo in lastnosti dogodka. Od leta 2009 je bilo pet deklaracij PHEIC: pandemija H1N1 (prašičja gripa) iz leta 2009, izbruh poliomielitis na Bližnjem vzhodu iz leta 2014, izbruh ebole 2014 v Zahodni Afriki, epidemija virusa zika 2015/16 in epidemija kivu ebole, ki se je začela leta 2018. Sars, ošpice, katerikoli tip poliomielitisa ali človeške gripe protokol avtomatično zajame in se ne razglaša posebej zanje. Je poziv državam k ukrepanju, čeprav je deležen mnogih kritik. Predvsem da je izredno stanje organizacija razglasila v primerih, ko so obolevali ameriški državljani in ko je bolezen pritegnila dovolj pozornosti javnosti. Mers, denimo, tega ukrepa, čeprav se je razširil v 24 držav in povzročil 580 smrti, ni bil deležen.
Zmeren optimizem ...
"Nekaj je razlogov, da smo tokrat vsaj tako optimistični. Prvič, centralne in lokalne vlade na Kitajskem so bolj izkušene in zdi se, da delujejo bolj odzivno kot med izbruhom sarsa. Čeprav je bilo v javnosti veliko kritik, da so vlada in organi javnega zdravja pri določanju tveganja in resnosti virusa počasni, so stopnjevali tempo, ko so presodili, da je situacija dovolj resna.
V karanteno so postavili Wuhan, mega mesto in prometno središče na Kitajskem z gospodarstvom, ki je v velikosti Madžarske. Sprejeli so tudi druge ukrepe v državi, na primer začasno zaprtje kinodvoran in preklic številnih prireditev na prostem po vsej državi. Drugič, čeprav je zaradi velikega števila potovanj za kitajsko novo leto bilo širjenje bolezni zapleteno, so državni prazniki izničili nekatere negativne učinke. Obenem je javnost na Kitajskem bolj izkušena in racionalna pri spoprijemanju z nalezljivimi boleznimi kot v času sarsa, ko je bilo prvič, da bi večina ljudi utrpela takšen izbruh. Leta 2003 je bil kis razprodan v mnogih mestih na Kitajskem, saj so ljudje verjeli, da lahko ubije virus v zraku, kar se je pokazalo za napačno vraževerno prepričanje," poroča Zheng Wang, profesor ekonomije z univerze De Montfort, za The Conversation.
Nekaj je razlogov, da smo tokrat vsaj tako optimistični
... in kolaps borz
Drugi analitiki niso tako optimistični. Indeksi na azijskih borzah so bili v četrtek globoko v rdečem. Vlagatelji se namreč bojijo negativnega vpliva širjenja koronavirusa 2019-nCoV na gospodarstvo. Na vodilni azijski borzi v Tokiu je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, upadel za 1,72 odstotka. V Hongkongu je indeks Hang Seng doslej nazadoval za 2,80 odstotka, v Šanghaju pa indeks Shanghai Composite beleži 2,75-odstotni padec. V Južni Koreji je šel osrednji borzni indeks Kospi navzdol za 1,71 odstotka, indeks borze v Avstraliji All Ordinaries pa za 0,38 odstotka. Številne letalske družbe so se odločile za prekinitev ali omejitev letov na Kitajsko. Med njimi so American Airlines, British Airways, Cathay Pacific, Delta Air Lines, Lufthansa in Air France. Zanimivo stališče so podali Američani. Izbruh koronavirusa na Kitajskem bo imel po mnenju ameriškega ministra za trgovino Wilburja Rossa ugoden vpliv na ameriško gospodarstvo. "Mislim, da bo to pomagalo k vračanju delovnih mest v Severno Ameriko. Nekaterih v ZDA, nekaterih verjetno tudi v Mehiko," je dejal Ross za televizijo Fox News.
V Gorenju ustavili izmenjave
V Gorenju so sprejeli zaščitne ukrepe pred morebitno okužbo sodelavcev z nevarnim koronavirusom. Gorenjevi lastniki, podjetje Hisense, so namreč iz Kitajske. Kot so sporočili iz Gorenja, so do nadaljnjega ustavljene vse izmenjave in druga potovanja na Kitajsko in od tam. Nekaj sodelavcev, ki se v teh dneh vračajo iz Kitajske v Slovenijo, bo dva tedna delalo od doma, da ne bi v inkubacijski dobi morebiti okužili sodelavcev. Tak ukrep velja pravzaprav za vse poslovne enote Hisensa v Evropi in po svetu. Za zdaj ni zbolel noben sodelavec Gorenja. Upajo, da tako tudi ostane.
