Zavidljivih osem desetletij dolga kariera Doris Day: Kar je bilo, je bilo

Kar bo, pa bo, je pela v Hitchcockovem filmu Mož, ki je vedel preveč. Kdo ve, če si je Doris Day takrat, četudi že hollywoodska zvezdnica, lahko sploh predstavljala, koliko se bo vsega nabralo v njenem življenju. Čez celih osem desetletij se je raztegnila kariera te pevke in igralke, ki je v ponedeljek umrla v 98. letu starosti. Odšla je še ena zadnjih ikon zlate dobe Hollywooda. Kar je bilo, je bilo ...

Sentimentalno potovanje

Ni namenoma skrivala svojih let, a menda je bila prav do pred kratkim prepričana, da je bila rojena leta 1924, kar pomeni, da bi bila dve leti mlajša, kot je bila v resnici. Šele ob njenem 95. rojstnem dnevu je Associated Press našel rojstni list iz Cincinnatija, na katerem je kot rojstni datum Doris Mary Kappelhoff zapisan 3. april 1922. Starša sta bila nemškega porekla, oče je bil učitelj glasbe in zborovodja. Mala Doris se je navduševala nad plesom, a pri petnajstih se je huje poškodovala v prometni nesreči in sanj o karieri poklicne plesalke je bilo konec. Dneve okrevanja si je krajšala s prepevanjem ob radijskem sprejemniku in pri tem našla svoj dotlej skriti talent. Ob koncu 30. let jo je odkril vodja orkestra Barney Rapp in ji ponudil sodelovanje na radiu. On ji je tudi nadel umetniški priimek Day po pesmi Day After Day, ki jo je pela. Prvo res veliko uspešnico, Sentimental Journey, je z zasedbo Lesa Browna posnela v začetku leta 1945. Postala je neuradna himna vojakov različnih armad, ki so ob koncu druge svetovne vojne nestrpno čakali na demobilizacijo in vrnitev domov. Ostala pa je tudi zaščitni znak Doris Day in njenega vokala, ki so ga opisovali kot medenega. Prvi samostojni album je izdala leta 1949, do leta 1967 je posnela okoli 650 pesmi.

Hollywoodu pokazala aids

Iz plehke plavolaske, ki je igrala v komičnih muziklih, se je sredi 50. let vse bolj spreminjala in uveljavljala kot karakterna igralka. Vlogo pevke Ruth Etting v filmu Love Me or Leave Me, Ljubi ali pusti, iz leta 1955, kjer je zaigrala s Jamesom Cagneyjem, je imela sama za svojo najboljšo sploh. Producent Joe Pasternak je bil zgrožen, ker Doris za to vlogo ni dobila niti nominacije za oskarja. Naslednje leto je z Alfredom Hitchcockom posnela film Mož, ki je vedel preveč, iz tega filma je znamenita skladba Que Sera, Sera oziroma Kar bo, pa bo. Tudi ta pesem je dobila oskarja za najboljšo originalno skladbo.
Vrhunec kariere je Doris Day dosegla konec 50. let in v začetku 60. Za vlogo v Šepetanjih na blazini, kjer je igrala z Rockom Hudsonom, je dobila svojo edino oskarjevsko nominacijo, a zlati kipec se ji je izmuznil. S Hudsonom sta skupaj zaigrala v še več filmih, bila sta tandem, ki je zanesljivo polnil blagajne kinematografov. Večkrat je igrala tudi s Caryjem Grantom, v komediji Teacher's Pet pa je zaigrala ob takrat ne več rosno mladem Clarku Gablu.

Raje živali kot moža

Doris Day je bila poročena štirikrat. Iz prvega zakona s pozavnistom Alom Jordenom je imela sina Terryja, ki ga je posvojil njen tretji mož Martin Melcher. Terry Melcher je umrl leta 2004 zaradi melanoma. Drugi mož Doris Day je bil saksofonist George William, četrti, Barry Comden, pa vodja strežbe v restavraciji, kamor je rada zajahala. Vedel je za njeno ljubezen do psov in si pozornost igralke pridobil tako, da ji je zanje vedno zavil ostanke mesa in kosti. Zakon je trajal šest let, kasneje pa se je Comden pritoževal, da je bilo Doris vedno bolj mar za njene "živalske prijatelje" kot pa zanj.
Doris Day se je z leti res začela vse bolj posvečati boju za pravice živali, ustanovila je več fundacij, nikoli pa se ni popolnoma odpovedala petju. Tako je še v tem tisočletju, leta 2011, izdala glasbeni album nikoli prej objavljenih pesmi My Heart in se z njim celo uvrstila na glasbene lestvice. V Veliki Britaniji celo med prvih deset, s čimer je postala najstarejša ustvarjalka, ki ji je to uspelo.