Žejni krvi

Nasilja v družini, ki ga ni malo, niti ne štejemo... In da bi nam vtepli v glavo, da je kri nujna, je tukaj Aleksander Rant, uslužbenec Nove24TV in v močni konkurenci izrazit ignorant v ekipi. V članku, na portalu objavljenem 26. junija, nas obvešča, da so zveri za meščane v Ljubljani nekaj povsem drugega kot zveri v divjini, denimo v predmestjih Ljubljane. Neumne meščane poduči, da medved pač ni medvedek Pu iz risanke, ampak zver, ki nas bo brez povoda in brez milosti požrla. Kakršen novinar, takšna novica: Winnie the Pooh, medvedek igračka, ki ima v glavi namesto možganov sivo vato, je književni lik iz ene najbolj priljubljenih otroških knjig vseh časov, ki jo je leta 1926 napisal Alan Alexander Milne. Rant originala očitno ni prebral, lahko bi se spomnil vsaj Medvedka Puja v slovenskem prevodu: tako pa je s svojim neznanjem angleščine netočno, in to nesrečno netočno, navedel njegovo ime kot "Poo" (pravilno Pooh), kar v angleščini, pa če se še tako trudimo, pomeni – drekec. Res, kakršen novinar, taka vest. Slišati je tudi, da si Rant želi boljše kariere – morda ga Nova24TV z Demokracijo duši? Le kje so meje ambicijam učenca iz oslovske klopi?
Pri tej zadevi (tako kot pri drugih) je Rant popolnoma nepomemben, je le simptom še ene mobilizacije, ki zahteva nasilje, tokrat ne le nekaznovano, ampak celo nagrajeno prelivanje krvi. Že od nekdaj je glas strokovnjakov šibkejši od glasu tistih, ki zahtevajo kri - tukaj, takoj in čim več. Komu mar za pse ovčarje in pastirje, ki so strošek, če v ušesih že šelestijo bankovci, zaslužek od dogovora z restavracijami za divjačinske specialitete in z drugimi za kožuhe, preparirane glave in podobno, plus državno nadomestilo, plus subvencije. Ne da ne razumem živinorejcev in njihove želje po tem, da koljejo samo v svojo korist. Prav tako dobro razumem politično zavezništvo, ki se udejanja na živalski krvi. Ne podcenjujem niti nagonov, ki jih razpihuje sterilna politična želja. Obstaja slavonska pesem z naslednjimi verzi (sin pravi mami): "Ali me oženi ali mi tamburico kupi, po nečem udarjati moram!" Država v tem primeru ni edina, ki bi morala kar najhitreje nabaviti tamburice. Predvsem bi morala v javnosti izpostaviti dosežke znanosti v Sloveniji in znanstvenikov, ki imajo o prelivanju krvi medvedov in volkov povsem drugačno mnenje. Morda bi lahko vplivali na kakšne "sivovatovske" možgane, da bi končno prepoznali pravo vrednost velikih divjih živali za Slovenijo: EU in svet bi Slovenija lahko oskrbovala z veličastnimi primerki za repopulacijo zveri, ne da le pošiljajo medvedke v francoske Pireneje, kjer jih vse preveč pogosto ubijejo; lahko bi postala najbolj zanimiva evropska destinacija za foto safari, lahko bi imela še več naravnih parkov, lahko bi bila izvoznica risank, popularnih likov, stripov, najbolj medvedja in najbolj volčja država na svetu. Na rise bomo še malo počakali... Osebno lahko samo oznanim, da bom preklela tistega, ki bo ubil mladičke medvedje mame, ki je iz strahu zanje nokavtirala tisto starko.
Tamburice in pobijanje živali niso povsem nepovezani. Izjave in vedenje aktivističnih živinorejcev so popolnoma v skladu z izjavami političnih aktivistov, ki se pojavijo ob vsaki možnosti manipuliranja z nasiljem ter kaznovanja s strahom in krvjo. Orožje je vedno enako, izbor žrtve se poljubno spreminja in prilagaja potrebam agresivnega bedaka. Toda prav v tem zboru, vedno pripravljenem na linč, prepoznavamo ljudi, ki nimajo prav nobenega občutka za naravo ali znanja o njej. Naravo si delijo vse oblike življenja, vsi ljudje in človeške ustanove. Trditev živinorejcev, da so na "svoji zemlji", se ne nanaša samo na državo, pa še omejena je z zakoni, predpisi, lastništvom in zlasti – na pravico drugih do življenja. Ne pričakujem, da živinorejci razmišljajo o kratkem gostovanju človeka na našem planetu ali da zaradi mravlje spremenijo smer hoje: pa vendar se ne smejo obnašati kot najbolj brezobzirni meščani ter podcenjevati in uničevati svoj svet. V takih oblikah vedenja in takih izjavah se skriva ubijalska nadutost in razkriva, da tisto, za kar se menda zavzemajo, ni nič drugega kot nepremišljeno samouničevanje.