Zgodba o komarju: Zakaj ni Noe speštal vsaj enega od obeh na Arki!

Večina prijateljev in znancev, ki se je letos vrnila z morja, med prominentne dopustniške vtise navrže še: "Pa komarji ... Oblaki komarjev."

​No, za bližnja srečanja s temi nadležnimi krvosesi ni bilo treba na Jadran, tudi doma jih je toliko, da so postali neznosni. Ne gre za vtis - biologi pritrjujejo, da je letos komarjev neverjetno veliko. In strokovnjaki postrežejo tudi z razlago: kriva je neverjetno mokra pomlad, predvsem maj, ki je s stalnimi mlakami in lužami povzročil, da so se ti zoprni dvokrilci veselo razmnoževali. Kajti narava zna pametno gospodariti tudi s komarji: ko je na voljo več vodnih površin kot običajno, hitro razvijejo več generacij. Pri nas se je očitno najbolj namnožil domači celinski poplavni komar, kar je veliko boljša izbira, kot da bi se razmahnil "importiran" tigrasti komar, ki živahno brenči in pika tudi čez dan, ne le zjutraj in zvečer.

​Vse bi lahko bilo drugače, če bi Noe speštal vsaj enega od obeh na Arki.

Zakaj jih jaz pokasiram sto, sosed pa le tri?

​V Sloveniji (končno) že drugo leto teče monitoring komarjev, raziskovalci Univerze na Primorskem in Prirodoslovnega muzeja Slovenije redno in na več lokacijah vzorčijo komarje, ki jih nato analizirajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Večletni projekt Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji vodi ugledna virologinja dr. Tatjana Avšič Županc, tista naša znanstvenica in akademikinja, ki je prva na svetu dokazala povzročitelja mikrocefalije pri otrocih, virus zika. Zdaj bomo vsaj približno vedeli, koliko avtohtonih in invazivnih vrst komarjev živi pri nas - "vmesni" podatki govorijo, da je vrst 35, med "uvoženimi" so tigrasti, korejski in japonski komar. A ta številka nikakor ni dokončna, že to, da v sosednji Hrvaški brenči več kot 50 vrst komarjev, je dovolj (na)povedno.

Zdajle bi bilo treba reči nekaj o boleznih, ki jih komarji prenašajo na človeka in živali tudi pri nas (in še slabše bo, ko se bo zaradi dviga temperature tu ustalil še nevarnejši ščitasti komar) - a raje svetopisemsko parafraziramo, da je "dovolj dnevu njegova lastna koronavirusna teža", torej ne bomo o virusih.

Raje k temu, kar zaokroži vsakič, ko se v kakšni družbi govori o komarjih: Zakaj se dogaja, da sem jaz še posebej na njihovem meniju? Zakaj sem v klapi za mizo od nog do glave prekrit/a s posledicami pikov, sosed pa je pokasiral kvečjemu dva, tri?

​Odgovor se glasi: geni

V prologu odgovora povejmo, da v svetu obstaja okoli 3500 vrst komarjev. In skoraj toliko, če ne celo več, je raziskav o njih - naj bo slišati še tako absurdno, komarji so najbolj nevarne živali na svetu. S piki širijo malarijo, ki ubije - tako pravijo podatki Svetovne zdravstvene organizacije - letno od milijon do tri milijone ljudi, več kot polovica so otroci, zboli pa jih 300 do 500 milijonov. Poleg malarije prenašajo dengo, rumeno mrzlico, virus zahodnega Nila in še vrsto drugih bolezni. Zato seveda ves svet vlaga v raziskave teh zoprnih insektov.

Tako so raziskave že pokazale, da komarji izbirajo žrtve po vonju. Obožujejo visoke ljudi in nosečnice - ker proizvajajo več ogljikovega dioksida, ki komarje privlači. Iz povsem enakega razloga prej odkrijejo skupino ljudi kot posameznika. Znanstveno je potrjeno tudi to, da ste zanje neskončno mikavni že z enim popitim pivom - zakaj je tako, znanost še ne zna pojasniti.

A izvedena je tudi raziskava (objavljena v reviji PLOSone), ki je dala odgovor na vprašanje, kaj je glavni razlog za nenavadno privlačnost nekaterih ljudi za komarje. Odgovor se glasi: geni.

Skupina znanstvenikov London School of Hygiene and Tropical Medicine je analizirala število ugrizov komarjev pri dvojčkih. Ti so se nesebično žrtvovali za znanost in se prepustili na milost in nemilost komarjem vrste Aedes aegypti. Sodelovalo je 18 enojajčnih dvojčkov in prav toliko dvojajčnih. Roke so potisnili v posebne tube iz pleksi stekla v obliki črke Y, tako da so lahko komarji izbrali roko tistega dvojčka, ki jih je bolj privlačila. Pri enojajčnih dvojčkih, pri katerih je genski zapis identičen, ni bilo nobene razlike v številu pikov, pri dvojajčnih, ki si delijo 50 odstotkov dednega zapisa, pa so ugotovili, da komarji pogosteje pičijo enega ali drugega dvojčka. Zakaj? Znanost je že dokazala, da genski zapis posameznika vpliva na kemijo vonjav, ki jih proizvajamo, vonjave pa so seveda odvisne od vrste bakterij na naši koži, ki določajo naš vonj.

Ljudje imamo različne mikrobe v ustih, črevesju, na koži. Le majhen del mikrobov si delimo, torej ima vsak človek svoj edinstveni mikrobni podpis, ki opredeljuje naš telesni vonj. Do pred kratkim je veljalo, da je raznolikost mikrobov na in v nas odvisna od okolja, v katerem živimo, danes pa že vemo, da predvsem geni določajo vrste mikrobov na človeku. Nekateri mikrobi pač raje sobivajo z nami, in če povzročajo vonj, ki nepremagljivo privlači komarje - ja, potem ste res rojeni pod nesrečno zvezdo.

​Premiki v spalnici

Tečni, kot so, so komarji pristali tudi v motivacijskih mislih. Ena gre tako: "Če se zdite sami sebi premajhni, da bi premikali svet, se spomnite, kakšne premike povzroči en sam komar ponoči v spalnici." Pripisujejo jo samemu dalajlami, ampak saj veste, kako je z avtorstvom citatov na googlu. Veste seveda tudi za premike v spalnici. Najprej se dvakrat klofneš po licu in enkrat počiš po čelu (neuspešno), potem pa se razjarjen in s časopisom v roki podaš na lov.

Tudi ta ni slab:

- Kako rečemo komarju, ki sede na šefovo lice?

- Božji namig.