Zgodba o transfuziji: Na teren in operacijo z "živo krvno konzervo"

Pripravil Rok Kajzer
05.03.2022 05:35
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bogdan Brecelj v kirurški ambulanti partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik
Bogdan Brecelj v kirurški ambulanti partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik
Wikipedia
Transfuzija v razmerah druge svetovne, sploh na bojiščih, ni bila možna, velika izguba krvi je skoraj zanesljivo pomenila smrt. Še več, je zapisal dr. Janez Milčinski, v partizanih in na osvobojenem ozemlju ni bilo ne priprav za transfuzijo, kaj šele serumov za določanje krvnih skupin. Prvi serumi so v gozdove Kočevskega roga prišli iz Ljubljane komaj spomladi leta 1944. Z njimi so zelo skrbno ravnali, med bolnišničnim osebjem so poiskali univerzalne krvodajalce, ki so postali "nekakšne žive krvne konzerve". 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta