Zlata lisica: Če bi bil Senčar še živ ... bi bila letos tekma na Pohorju

56. Zlata lisica je pod streho. Osmič v zgodovini so jo preselili v Kranjsko Goro. Topla zima je ogrozila izvedbo v Mariboru in organizatorji pri Zlati lisici in Alpskem smučarskem klubu Branik so tekmo prestavili. Tako so jo obdržali v državi, veleslalom in slalom sta v Podkorenu potekala v odličnih pogojih.

57.000 evrov plus DDV

A Mariborčani od tega niso imeli prav veliko. Nekateri - na prvem mestu Marprom kot skrbnik smučišč in z njimi tudi turistični delavci - so zabeležili celo izgubo. O tem direktor Marproma Bernard Majhenič: "Neposredni strošek pri izdelavi umetnega snega, ki je potreben tudi za izvedbo Zlate lisice, je 200.000 evrov - 4,5 evra na kubični meter umetnega snega. Organizatorjem, Alpskemu smučarskemu društvu Branik, za izvedbo Zlate lisice letno zaračunamo 57.000 evrov plus DDV. To so stroški, ker je proga ob prireditvi zaprta in je ne moremo uporabljati. Ker Lisice letos ni bilo v Mariboru, je to naš neposredni izpad prihodkov. Dodati mu je treba tudi posredni del: organizatorji so imeli vnaprej zakupljene hotele, v katerih naj bi bivale tekmovalke in spremljevalci. V vseh dneh prireditve so računali na 5000 prenočitev. Čas Zlate lisice je bil hkrati za nas najboljši termin, 15. februarja so se namreč začele zimske šolske počitnice. V kratkem času po preselitvi v Kranjsko Goro, šlo je za dober teden, teh kapacitet nismo nadomestno zapolnili. Tako ni bilo gostov in ni bilo prodaje vozovnic. Govorimo o 1500 gostih dnevno, vozovnica za vsakega stane 30 evrov. Hitro je mogoče izračunati, kolikšen izpad smo imeli žičničarji (45.000 evrov na dan, op. p.)."

Druga plat

Tako je bolj razumljiv gnev upravljavcev smučišč na Mariborskem Pohorju, ki so najbolj glasno kritizirali prestavitev prireditve na Gorenjsko. No, organizatorji pri Alpskem smučarskem klubu Branik so s tem samo prisluhnili mednarodni smučarski zvezi in njihovemu snežnemu kontrolorju, ki se je zaradi neustrezne strukture snega in zaradi slabe vremenske napovedi za dni pred Zlato lisico odločil za selitev. Oziroma je ugotovil, da bi bila izvedba prireditve na Pohorju preveč tvegana. Nadomestno lokacijo v Kranjski Gori so potem izbrali organizatorji, branikovci in organizacijski odbor Zlate lisice. Gregor Lednik, predsednik Branika: "Zlata lisica ni samo projekt mesta Maribor in nekaj zanesenjakov v našem mestu, ki se letno trudimo, da bi prireditev obdržali na Štajerskem. V času razvoja in napredka je Zlata lisica prerasla meje lokalnega in postala nacionalni projekt, s katerim diha vsa Slovenija. To se ne nazadnje kaže v vseh sponzorskih aktivnostih, saj se nam (ponovno) pridružujejo sponzorji iz drugih delov Slovenije. Vsekakor je projekt Zlate lisice pomemben za Maribor in Pohorje, saj z njim dokazujemo, da smo kljub nizki nadmorski višini sposobni izvesti tekme za svetovni pokal v ženskem smučanju."

Kitajci so priložnost in grožnja hkrati

V širši okvir prireditev postavlja tudi generalni sekretar Zlate lisice Srečko Vilar, ki so ga ob vztrajanju pod Pohorjem skrbele predvsem posledice morebitnega neuspeha, odpoved tekme. Sedaj, ko je prireditev uspela, Srečka Vilarja, generalnega sekretarja Zlate lisice, prihodnost tekme ne skrbi. Maribor je v koledarjih fis do leta 2023, pogodbo z glavnim organizatorjem sponzorjev Infrontom imajo podpisano do leta 2026. "Po 56. Zlati lisici ne potrebujemo nobenih posebnih potez za branjenje tekme. Smo v dolgoročnem koledarju fis, kjer pa res pripravljajo spremembe - v program umeščajo tekme na Kitajskem in Japonskem. To prinaša prilagoditve, saj je treba zaradi izrednih razdalj med prizorišči drugače sestaviti razpored tekem. Letos je koledar prizorišč za tekmovalce prava katastrofa. To spoznavajo tudi odgovorni pri mednarodni smučarski zvezi, posebej direktor alpskih ženskih disciplin Peter Gerdol se zavzema za bolj sprejemljiv koledar. Želijo sestaviti program, kjer bi bila prizorišča med seboj bolje povezana. Na poti do Japonske bi se tekmovalci ustavili na nekaj prizoriščih in tako sestavili turnejo. Gre preprosto za to, da se dekleta v sezoni ne bi trikrat peljala mimo Maribora in bi šele četrtič gostovala pri nas."

Struktura snega ali slabo vreme

No, Majhenič se ne želi preprosto sprijazniti z dejstvom, da je bila prireditev upravičeno prestavljena iz Maribora. Prepričan je, da bi jo letos uspešno organizirali tudi pod Pohorjem. "Jezi me, da so se za preselitev prireditve odločili v trenutku, ko je bilo na progi dovolj snega, več kot v Kranjski Gori. Prvi izgovor za selitev je bil v domnevno slabih kristalih strukture snega. Takrat smo za analizo snega poklicali na Technoalpin, kjer smo za 1,7 milijona evrov najeli snežne naprave na Pohorju. Od takrat nihče več ni problematiziral kvalitete snega. Poslej je bil vzrok za prestavitev slaba desetdnevna vremenska napoved. Vedeli smo, da bodo v Kranjski Gori pogoji precej boljši. Ponoči so imeli minus pet stopinj, pri nas je bilo vsega minus ena. Če bi bil sam na njihovem mestu, bi se verjetno odločil enako, kot so se oni. Ker pa nisem, ker sem v vlogi direktorja javnega podjetja, ki upravlja s smučišči, sem razočaran. Zlata lisica za teden dni Mariboru prinese pozitivno zimsko vzdušje, medtem ko nam informacija o odpovedi tekme izprazni smučišče. Nihče ni izpostavil, da Zlate lisice niso prestavili, ker bi imeli na Pohorju premalo snega. Naslednje leto tako več ne bo šlo - da bomo mi delali sneg, tekmo pa bodo na koncu prestavili - brez posledic. Meni je žal, da v Mariboru nimamo več ljudi tipa Dušan Senčar. On bi se res boril, da bi tekma bila v Mariboru in nikjer drugje."

Tveganje

Gregor Lednik je prepričan, da je bila selitev edina pravilna odločitev v trenutku, ko je postalo jasno, da tekme v Mariboru ne bi bilo mogoče izpeljati brez tveganja: "Premik tekmovanja v Kranjsko Goro za nas kot klub ni pomenil nič dobrega. Ekipe so morale v kratkem času postoriti ogromno dela, zadnjih šest dni se je delalo praktično noč in dan, in vsa pohvala gre vsem, ki so sodelovali pri tem projektu – tako na strani AKS Branik kakor na strani ASK Kranjska Gora, ki nam je na koncu priskočil na pomoč, da smo lahko lisico obdržali v Sloveniji. Prav zaradi tega smo prepričani, da smo s FIS dobili kar nekaj plus točk in tako Zlato lisico trdno zasidrali v koledar svetovnega pokala za naslednja leta. Pomembno pa je, da v Maribor in okolici, kjer je Zlata lisica doma, v takšnih primerih stopimo skupaj in poskrbimo, da nam Lisica ne pobegne iz našega brloga. In to nam je do sedaj vedno uspevalo."

Poravnava izgube?

Srečko Vilar je že med pripravami na tekmo govoril, da se bodo z upravljavci mariborskih smučišč pogovorili in razpravljali tudi o možnostih za kompenzacijo izgube. "Z vodstvom Marproma se še nismo pogovorili, to pride v naslednji fazi. Kako si lahko v nadaljevanju pomagamo? Brez upravljavca smučišč smo mrzli, nemočni. Tega se še kako dobro zavedamo. Tudi zato potrebujemo načrt za naslednje leto, dogovor za prihodnja leta. Želimo si tako dobro pripravljene proge, da ne bi ostalo nobenih čejev, nobenih težav ob snežni kontroli," razmišlja Vilar. No, pri Marpromu si od tega ne obetajo prav veliko. Majhenič: "Doslej z organizatorji še nismo bili v stikih, a po preselitvah vsa leta nazaj o teh stroških z nami še niso bili pripravljeni razpravljati."
In slednjič, pri Marpromu so na dan tekme v Kranjski Gori nedvomno analizirali, v kakšnem stanju je bila mariborska proga v soboto in nedeljo, ko so dekleta vozila veleslalom in slalom. Bi proga zdržala? Ne samo, da so prestavili Zlato lisico, nekaj dni zatem so odpovedali tudi malo Zlato lisico, smučarske igre mladih. Ta dogodek je prejšnja leta pod Pohorje privabil do 4000 udeležencev. Majhenič: "Proga na stadionu v naslednjem tednu ni bila 'zabetonirana'. Če bi nadaljevali priprave na Zlato lisico, bi v sredo in četrtek, ko so bile temperature pod lediščem, lahko progo dodatno utrdili. Ker nam je ostalo samo rekreativno smučanje, tega nismo naredili. Lani smo denimo izpeljali nedeljski slalom v dežju in pri 14 stopinjah. Pogoji letos ne bi bili nič drugačni. Hkrati sem izbrskal podatek, da smo podobno slabo zimo v Mariboru imeli tudi pred 141 leti. Torej ne gre za neko novost, tudi ne za posledico vremenskih sprememb. Ravno inverzija je nam v dolini omogočila izdelavo snega. Cel januar smo imeli inverzijo in v dolini smo veselo delali sneg, medtem ko ga na višje ležečih smučiščih nismo mogli proizvajati. Nihče v Sloveniji to zimo ni imel odprtih več prog kot mi na Pohorju."

Meta in druščina

V Mariboru ali v Kranjski Gori, vsaj eno je jasno - organizatorji imajo lažje delo pri pripravi smučarske prireditve tudi po zaslugi konkurenčnosti slovenske ženske smučarske ekipe. Meta Hrovat je to potrdila s tretjim mestom na veleslalomu, z medaljo na najbolj pomembni tekmi, ki jo je vozila pred domačim občinstvom. Srečko Vilar v tem vidi veliko olajšanje: "Nedvomno, brez vrhunskih rezultatov naših smučarija pri nas ne bo rasla. Trenutno smučanje prehitevajo drugi športi, in to po levi in po desni strani. Naša tekma za Zlato lisico je v aktualni obliki zanimiva predvsem, ko imamo v boju za vrh domače smučarke. Pri ženski smučariji danes nimamo teh skrbi, saj imamo dovolj dobro reprezentanco. Podobno je tudi v moškem delu, kjer pa je ekipa precej manj številčna."
​No, Majhenič vidi tudi v uvrstitvi Hrovatove enega od razlogov za selitev tekme v Podkoren. "Selitev v Kranjsko Goro je bila po mojem osebnem mnenju v prvi vrsti v interesu Smučarske zveze Slovenije. Meta Hrovat lahko dober rezultat naredi predvsem v Kranjski Gori, kjer je na koncu tudi bila uspešna. Ženska ekipa v tej sezoni pred tem še ni beležila uspehov. Smučarska zveza je tista, ki ASK Braniku podeli organiziranje tekme, to ni tekma branikovcev. Na začetku smo se s Srečkom Vilarjem na čelu vsi trudili, da bi tekmo pripravili v Mariboru, dokler ni dobil jasnega navodila, da jo mora preseliti. V Kranjski Gori je res bila fenomenalna tekma, a mi smo jo v preteklih letih v Mariboru izpeljali že tudi v slabših pogojih. To je dejstvo."

Paralelna tekma pod Pohorjem?

Kranjska Gora je na koncu prinesla potrditev, da imamo v Sloveniji sposobne organizatorje, ki so se ustrezno pripravili na boj tudi z nepredvidljivo naravo. Kaj pa si neposredno vpleteni v organizacijo želijo v prihodnje? Kakšna tekma naj bo pod Pohorjem, da bodo vsi zadovoljni? Je prihodnost v paralelnih tekmah, kjer je več tekmovalnega naboja, kjer gledalci v vsakem paru dobijo zmagovalca? Vilar: "V Mariboru trenutno o paralelnih ali nočnih tekmah ne razmišljamo, ker tovrstne prireditve trenutno še niso dovolj finančno pokrite z mednarodnimi pogodbami. Danes se taka tekma organizatorjem ne splača. Ko jih bo Infront začel drugače razumevati, ko jih bo tudi finančno pokril, takrat bo tudi to za Maribor postal izziv. Mi imamo že sedaj mestno tekmo, zaledje mesta ponuja ogromno možnosti razvoja. Z majhnimi posegi na smučišču bi lahko dobili odlično progo za paralelne tekme, tu ni nobenih ovir. Obstajajo pa čeji - mestne tekme so nočne, večerne tekme, ki niso v prvi kategoriji niti po nagradah." Bernard Majhenič ima nekoliko drugačne informacije iz FIS: "Mednarodna smučarska zveza ima dolgoročen načrt za Maribor, kjer bi nekoč gostili paralelno nočno tekmo pod reflektorji. V to smer se tam že razvijajo."

​Lisica mora biti

Četudi imajo naši sogovorniki nekoliko drugačna izhodišča, ko razpravljajo o Zlati lisici, so si edini pri ugotovitvi, da ta prireditev mora ostati na programu mednarodne smučarske zveze. Majhenič: "Vsekakor, Zlata lisica mora ostati kot prizorišče tekem za svetovni pokal. Tudi v tej zimi smo dokazali, da smo sposobni sneg narediti v nemogočih pogojih. Če lahko tekmi za svetovni pokal organizirajo nad Zagrebom, na Sljemenu, jo lahko pripravimo tudi v Mariboru. Drži pa, da imajo tamkajšnji organizatorji močno podporo mesta Zagreb. Tam za tekmi namenijo dva milijona evrov. Na tem nivoju mi ne moremo tekmovati z Zagrebom, smo pa že danes sposobni sneg proizvajati tudi pri temperaturah nad ničlo."
​Pri tem marpromovci računajo tudi na tako imenovano tovarno snega. Kontejner za pripravo snega so dobili kot del opreme, kjer prevladujeta hladilnica vode in zasneževalni sistem s topovi. "Tovarna snega je v pogojih, ki smo jih imeli v tej zimi - zakon. A ena taka tovarna je za Pohorje premalo. Za izvedbo Zlate lisice bi potrebovali najmanj štiri. V takih zabojnikih lahko sneg proizvajamo pri temperaturah do plus 25 stopinj in obstojen je do plus osem. Tehnologije obstajajo, četudi nam očitno ne jamčijo, da tekma v Mariboru bo," zaključuje Majhenič.