Zloglasna počasnost pridobivanja gradbenih dovoljenj ima negativne posledice. Tudi za okolje

Dolgotrajni postopki umeščanja infrastrukturnih in energetskih projektov v prostor ter pridobivanje gradbenih dovoljenj v Sloveniji že povzročajo zaostajanje v uresničevanju ambicioznih ciljev, ki smo jih postavili: prehod v brezogljično družbo, visok delež obnovljivih virov energije, gospodarska rast, nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, večnamenska izraba vodnih virov, stanovanjska gradnja, cestna in železniška infrastruktura. Pri vseh teh projektih so postopki umeščanja v prostor pri nas tako dolgotrajni, da pospešeno zaostajamo v razvoju in napredku. In to samo zaradi predolgih administrativnih in pravnih postopkov.
Če želimo postavljene nacionalne cilje do leta 2030 in do 2050 uresničiti, moramo postopke dovolje(va)nj za gradnjo bistveno skrajšati in odpraviti nepotrebne administrativne ovire, saj brez novih investicij ciljev ne moremo doseči.
Kljub gradbeni zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2018 in katere namen je bil pospešiti postopke, se je zgodilo nasprotno - postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj so še bolj zapleteni. Po tem merilu se Slovenija umešča v neslavno skupino najslabših držav na svetu, s čimer se investitorje odganja namesto spodbuja k vlaganju.
Posledice epidemije covida-19 nas vodijo v gospodarsko krizo, ki jo lahko ublažijo naložbe v gradbeništvu, zato je vlada v okviru zakona o interventnih ukrepih (za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo) tudi sprejela ukrepe na področju gradbenega prava. Te ukrepe imajo okoljevarstveniki za vojno napoved nevladnikom, medtem ko gospodarstvo, industrija, inženiringi, infrastruktura in energetika ukrepe za spremembe gradbene zakonodaje podpirajo, saj so argumenti, zakaj so te nujne, več kot jasni. Ob tem pa imata obe strani, tako gospodarstvo kot nevladne organizacije (NVO), kljub temu skupen cilj, to je izpolnitev pariškega dogovora, ki prinaša prehod v brezogljično družbo do leta 2050 in varovanje okolja. Razlika med nami je samo v poti, kako priti do tega cilja.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, magister elektrotehnike s praktičnimi izkušnjami iz energetike, je pobudnik sprememb aktualne gradbene zakonodaje (GZ). Na osnovi praktičnih izkušenj je pod njegovim vodstvom ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravilo spremembe GZ, ki so življenjske in jih v nadaljevanju utemeljujemo.

Dopuščanje gradnje brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja

Tudi po starem zakonu o graditvi objektov (ZGO), veljavnem do 2018., je bila dovoljena gradnja z dokončnim gradbenim dovoljenjem (GD). Pri linijskih objektih, kot so denimo ceste, plinovodi in železnice, je to ključno, saj se tako omogoča fazno urejanje lastniških razmerij z več tisoč lastniki. Čakanje na pravnomočnost celotnega gradbenega dovoljenja bi povzročilo velike zamude, medtem ko je pri dokončnem gradbenem dovoljenju možna fazna izgradnja infrastrukturnih objektov. Jasno je, da se lahko gradi samo na zemljiščih, ki so že v lasti investitorja ali na katerih ima investitor pridobljeno služnost.

Iz varuhov zdravja in okolja v uslužbence investitorjev

Pristojni javni zavodi, ki izdajajo mnenja, ali je določena gradnja skladna s predpisi (Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za ribištvo in drugi), morajo po novem mnenja dopolniti še s predlogi rešitev ter smernicami in pogoji za izvedbo gradnje. Kritiki nove zakonodaje menijo, da zavodi nimajo ustreznih kadrov, da bi se ukvarjali s projektantskimi rešitvami, zato naj bi jih zakonodaja prisilila v avtocenzuro, da bodo pomanjkljivosti projektov enostavno spregledali in izdali pozitivno mnenje.
Dokler se bodo z načrtovanjem gradnje v Sloveniji ukvarjali kompetentni in nekompetentni, poklicani in nepoklicani, bo pač tako, kot je - ostali bomo med najslabšimi na svetu.
1. Razčistiti je treba, kdo se lahko strokovno vpleta v projektiranje. CNVOS sklepa, da so tisti, ki dajejo negativna soglasja (različni zavodi in agencije), za to usposobljeni, za dajanje predlogov pa ne. To je delno pravilno, večinoma pa napačno stališče.
2. Projektiranje je namreč zelo kompleksen posel in projektant mora skladno s predpisi upoštevati vse omejitve v prostoru ter zagotoviti varovanje naravnega in bivalnega okolja. Zato bo dober projektant pokril vse okoljske vidike, za katere si prizadevajo civilna združenja.
3. Naloga agencij in zavodov je, da preverijo skladnost z okoljskimi standardi, ne pa, da se vtikujejo v tehnološke rešitve, saj so za te odgovorni za to usposobljeni projektanti. Delo uradnikov (Arso, ministrstva, inšpekcije) je treba debirokratizirati, da bodo lahko hitrejši in učinkovitejši, ne pa investicijska zavora.
4. Javnosti in civilni družbi je treba dopustiti, da vplivata na projekte, vendar z jasno usmeritvijo, kdaj, v katerih fazah projekta, in kako. Postopki celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) imajo namreč svojo javno in družbeno komponento z javnimi razpravami. Takrat je čas za strateške odločitve, ki zanimajo civilno družbo, ne pa za nagajanje v kasnejših fazah. V Sloveniji se moramo odvaditi, da v izvedbeni fazi začnemo ponovno reševati strateške zadeve. Tako ostanemo "zaciklani" na mestu.
5. Poudarjati je treba strokovno delo pri kompleksnem delu načrtovanja novih projektov in bolj izpostavljati delo odgovornega projektanta. Z zaostrovanjem odgovornosti projektantov za upoštevanje vseh omejitev v prostoru se bodo hitro ločili dobri projektanti od slabih.
Zakaj se ne bi nekoliko ozrli po svetu in prekopirali uspešne sisteme? Povsod je umeščanje v prostor težavno, vendar pa so drugje našli mnogo bolj učinkovite rešitve za pretehtanje prevlade različnih vidikov javnega interesa.

Skrajšanje pritožbenih rokov na polovico

Pri GZS nismo opazili, da bi investitorji zaznali težavo zaradi skrajšanja pritožbenega roka zoper odločitev glede GD na polovico, s 30 na 14 dni, saj to nima pomembnega vpliva na skrajšanje terminov gradnje.

Izločevanje nevladnih organizacij

Pri GZS menimo, da nevladniki velikokrat zavlačujejo postopke. Dejstvo je, da s svojimi zahtevami po dodatnih študijah, ki jih morajo naročati investitorji, sami pa jih praviloma ne predložijo, podaljšujejo čas do pridobitve GD.
Pri nekaterih nevladnih organizacijah gre tudi za čisto navadno zaslužkarstvo in uveljavljanje različnih poslovnih ali osebnih interesov zaradi okoljskega populizma. Take odklone bi morali raziskati in sankcionirati.

Zaključek

Nova gradbena zakonodaja ne zmanjšuje pogojev varovanja okolja, skrajšuje pa postopke pri pridobitvi gradbenih dovoljenj, ki so sedaj nesprejemljivo dolgi. Ob tako počasnem izvajanju investicij nismo dosegli ciljev obnovljivih virov energije do leta 2020, prav tako so cilji za obnovljive vire energije, postavljeni v NEPN do leta 2030, pod vprašajem in praktično nedosegljivi. Tudi investicijskega cikla za gospodarstvo odpravo posledic covida-19 nam ne bo uspelo zagnati.
Gospodarska zbornica Slovenije deluje v interesu slovenskega gospodarstva pod geslom Če gre gospodarstvu dobro, gre vsem nam dobro.
Pri tem se bomo vedno zavzemali za varstvo okolja in za doseganje ciljev prehoda v brezogljično družbo. Nepotrebno podaljševanje postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo bo naše cilje ogrozilo, zato je nujno, da v konstruktivnem dialogu tudi z nevladniki iščemo sprejemljive rešitve. Nova gradbena zakonodaja ne ogroža varstva okolja, ker je v celotnem sistemu še veliko varovalk, lahko pa olajša našo pot do doseganja ciljev.
•••
Mag. Vekoslav Korošec je direktor Združenja za inženiring, Gospodarska zbornica Slovenije.