Viktor Orban o evropski prihodnosti: Evropa ni prihodnost za Madžare, temveč so oni sami prihodnost Evrope.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto po srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem: Slovenija in Madžarska imata glede novega svetovnega političnega sistema enaka stališča.
Na praškem letališču je 10. januarja 1994 pristalo letalo ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je v Prago prišel na povabilo češkega predsednika Vaclava Havla. Glavni cilj Clintonovega obiska je bilo skupno srečanje s štirimi predsedniki višegrajske skupine. Takrat smo na veleposlaništvu v Pragi iz zunanjega ministrstva v Ljubljani prejeli sporočilo o interesu Slovenije za sodelovanje na skupnem srečanju višegrajske skupine s predsednikom Clintonom z navodilom, naj preverimo, ali je to mogoče. To navodilo je bilo videti nepremišljeno, odraz neodločnosti, vsekakor pa mnogo prepozno.
Takšne situacije so za diplomate, ki naj izvršijo navodila iz prestolnice, običajno zelo neprijetne. Ampak v veliki zadregi sva bila z veleposlanikom Zvonetom Draganom že skoraj dva meseca pred tem, ko sva v Ljubljano posredovala sporočilo o Havlovi nameri, da na to skupno kosilo s Clintonom povabi tudi Milana Kučana po formuli V4 plus ena, pa iz Ljubljane na to vabilo ni bilo nobenega odgovora. V diplomaciji pogosto govorimo o nespodobnih vabilih – v tem primeru pa je šlo za nespodobno zavrnitev vabila. Glavni razlog za zavrnitev je bilo dejstvo, da je bilo vabilo namenjeno predsedniku države Kučanu, ne pa predsedniku vlade Janezu Drnovšku, čeprav se je vedelo, da je šlo za srečanje na ravni predsednikov držav. Resnejši je bil sicer razlog politične narave – takratna vlada si ni želela tesnejšega sodelovanja z višegrajsko skupino, češ da bi to Slovenijo upočasnilo pri uresničevanju njenih strateških zunanjepolitičnih ciljev, tj. članstva v Natu in EU. Slovenija namreč že maja 1993, ob obisku Drnovška v Pragi, ni reagirala na jasen namig predsednika češke vlade Vaclava Klausa, da bi podprli pristop Slovenije k višegrajski četverici, če bi Slovenija za to izrazila interes.
Havel je želel k zavezništvu v okviru višegrajske skupine pritegniti tudi Slovenijo, ki pa je te dobrohotne češke namige preslišala, kar je bila velika napaka takratnega političnega vodstva
Višegrajska skupina se je, na žalost, iz politično progresivne skupnosti držav spremenila v najšibkejši člen evropske integracije
Obiščite spletno stran brez oglasov.
