Zunajparlamentarne stranke še naprej daleč od praga parlamenta, v njihovi družbi tudi SMC, SNS in Desus

Glede na zadnje javnomnenjske ankete se prestop v parlament za zdaj ne obeta nobeni od izvenparlamentarnih strank. Najvišjo podporo med slednjimi beleži SLS, ki je na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014 s 3,95 odstotka glasov za las pristala zunaj hrama demokracije. Po dvakratnem neuspehu, na predčasnih volitvah leta 2018 se jim z 2,62 odstotka glasov ni uspelo vrniti v parlament, so se v SLS, ki jo vodi Marjan Podobnik, odločili za predvolilno povezovanje. Stranka bo tako na naslednjih volitvah zanesljivo kandidirala na skupni listi gibanja Povežimo Slovenijo (PoS), ki je nastalo konec letošnjega januarja. V SLS pojasnjujejo, da so glede sodelovanja trenutno dogovorjeni z Zelenimi Slovenije Andreja Čuša in Novo ljudsko stranko Franca Kanglerja, hkrati pa so pred dogovorom s SMC Zdravka Počivalška, ki se bo po napovedih pred tem združila z Gospodarsko aktivno stranko (GAS) Alojza Kovšce in še z nekaterimi drugimi strankami oziroma skupinami: "Potencial našega gibanja je v tem trenutku minimalno 54 županov in županskih list, 411 mestnih in občinskih svetnikov, devet državnih svetnikov, evropski poslanec ter številni nosilci pomembnih gospodarskih in negospodarskih ustanov," poudarjajo v SLS.

SLS zavrača sodelovanje z Levico

Javnomnenjske ankete SLS sicer redno zaznavajo, a se stranka še vedno ne uspe približati odstotkom, ki bi jo zajeli v projekcijo razdelitve poslanskih sedežev. Pri Ninamedii so ji prejšnji mesec izmerili okoli dvoodstotno podporo, s čimer je SLS prehitela tudi parlamentarne stranke, kot so Desus, SMC in SNS. "Vsekakor ljudje prepoznavajo uspešnost dela naših županov in drugih predstavnikov SLS na lokalni in državni ravni in morda ocenjujejo, da Slovenija potrebuje stranko, pri kateri je zdrava kmečka pamet ključen način razmišljanja," rezultate javnomnenjskih raziskav komentirajo v SLS. Na vprašanje, ali držijo informacije, da Marjan Podobnik na naslednjih volitvah ne namerava kandidirati za poslanca, pa odgovarjajo, da je ta že večkrat izpostavil, da bo v vsakem okraju kandidiral tisti kandidat, ki ima ob izpolnjevanju ostalih pogojev, med katerimi so našteli tudi spoštovanje vsebine ustave in upoštevanje uspešnih tujih praks, največ možnosti za izvolitev. Ta kriterij bo po njihovih besedah veljal za vse, ključne pa bodo javnomnenjske raziskave.

"Ker ima Marjan Podobnik v svojem domačem okraju zelo močne druge potencialne kandidate, na primer župana Iga Janeza Cimpermana, obstaja možnost, da v primeru večje javnomnenjske podpore za gospoda Cimpermana Marjan Podobnik vsaj v tem okraju ne bo kandidiral," pojasnjujejo v SLS. Kot je mogoče razumeti iz njihovih pojasnil, se tako Podobnik, ki je stranko vodil med letoma 1992 in 2000, za njenega predsednika pa je bil vnovič izvoljen septembra 2018, še ni odrekel kandidaturi za poslanca. V SLS med drugim poudarjajo, da bo skupni nosilec liste gibanja PoS tudi skupni kandidat za mandatarja, pri čemer verjamejo, da bo to eden od najuspešnejših in najuglednejših slovenskih gospodarstvenikov. Na vprašanje, s kom bi sodelovali po volitvah, pa odgovarjajo, da bo SLS z drugimi partnerji na skupni listi zanesljivo postala ena izmed najmočnejših poslanskih skupin v državnem zboru in da bo njihov kandidat za mandatarja dobil priložnost za sestavo prihodnje vlade. Vanjo bi povabili tako desnosredinske kot tudi levosredinske stranke z izjemo Levice, ki v svojem programu ohranja "verjetno protiustavno dikcijo glede zasebne lastnine in nerazumljivo odklonilen odnos do svobodne podjetniške pobude", poudarjajo v SLS.

V gibanju PoS sodelujejo tudi Zeleni Slovenije pod vodstvom Andreja Čuša. Ta poudarja, da bodo do konca leta skupaj uspeli sestaviti "odlično kandidatno listo, ki bo po kvaliteti in atraktivnosti kandidatov blizu najboljših, če ne celo najboljša lista v državi". Na vprašanje, ali ga skrbi nizka podpora v javnomnenjskih anketah, Ninamedia jim namreč beleži še nižjo podporo kot SLS, Čuš odgovarja, da ankete že dlje časa veljajo za neverodostojne, ker da Zeleni Slovenije vanje niso uvrščeni. To sicer ne drži, ker Ninamedia meri tudi priljubljenost Zelenih Slovenije, a se ti za zdaj uvrščajo med "druge stranke". Na vprašanje, kako v stranki gledajo na vedno bolj zaostrene razmere v državi in kdo je po njihovem mnenju najbolj odgovoren za nastalo situacijo, pa Čuš odgovarja, da so za to odgovorni "ekstremni posamezniki in skupine, ki pa so prisotni na obeh straneh političnih polov". Ko gre za morebitno sodelovanje po volitvah, Čuš poudarja, da so neobremenjeni glede delitev in da so pripravljeni sodelovati v vsaki koaliciji: "Zaupanje ljudi bo treba upravičiti, to pa se lahko le skozi delo v vladi." Lista Andreja Čuša in Zelenih Slovenije je na zadnjih volitvah leta 2018 prejela 1,09 odstotka glasov.

Naša dežela: Trenutna razdvojenost je ubijajoča

Na preboj v parlament s svojo stranko Naša dežela računa tudi nekdanja kmetijska ministrica in nekdanja predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Stranka ima po zadnjih podatkih 2017 članov, s svojimi deželnimi in lokalnimi odbori pa je že prisotna v vseh slovenskih deželah. V stranki vztrajajo, da bodo šli na naslednje parlamentarne volitve samostojno, saj da so samosvoje tudi njihove vrednote in program: "Časi so se namreč korenito spremenili, medtem ko se slovenska politika izčrpava s temami, ki ne morejo nuditi odgovora na to, kar v resnici zanima državljane, podjetnike in javni sektor." Digitalizacija, vzpon kriptovalut in vseobsegajočega spletnega poslovanja, spremenjene trgovinske in logistične okoliščine, robotizacija, spremembe delovnih mest, spremenjene potovalne in potrošniške navade, reševanje problematične demografske slike, kroženje možganov ter nova politična in gospodarska zavezništva so teme, katerih naslavljanje po njihovih besedah že danes ločuje tiste, ki so na hitrejšem vlaku. "Stranka Naša dežela je in bo na tem vlaku," obljubljajo pri Pivčevi. Ta je v svojih objavah na twitterju nedavno izrekla več kritik na račun medijev, češ da jo blokirajo, kritizirala pa je tudi javnomnenjske ankete, ker da so postale nelegitimen del politične kampanje. "Člani in podporniki stranke nam sporočajo, da so že sodelovali v kakšni od anket, kjer se Naša dežela sploh ni pojavila kot opcija za odgovor. Mediji pogosto objavljajo, da stranka ni zaznana v anketah, a je v ankete sploh ne umestijo," razlagajo v stranki. Pivčeva je nedavno dejala, da v stranki sami naročajo ankete. Na vprašanje, kaj so pokazali njihovi rezultati, v stranki odgovarjajo, da rezultati anket z vzorcem 1700 anketiranih, ki jih zanje izvajajo "najbolj renomirane agencije" na tem področju, kažejo na volilni rezultat 7,3 odstotka in potencial stranke do 15 odstotkov. Na vprašanje, ali se v primeru vstopa v parlament vidijo v desnosredinski ali levosredinski koaliciji, odgovarjajo, da to zanje ni pravo vprašanje: "Trenutna razdvojenost je ubijajoča. Nikogar nočemo obtoževati, ponujamo pa alternativo. S strankami, ki bodo pripravljene, se bomo pogovarjali in sodelovali. Ni pomembno, kdo, ampak kaj in kako. Kaj opredeljuje naš program, kako pa vrednote, ki ne temeljijo na ideoloških sporih."

Na volitve se s Stranko zelenih dejanj (Z.Dej) podaja tudi nekdanji okoljski minister Jure Leben. Na vprašanje, ali se na volitve podajajo samostojno ali razmišljajo o predvolilnem povezovanju, Leben odgovarja, da je bistvo politike sodelovanje. "Nihče si ne želi, da bi imeli vlado enega človeka. Vidimo, da se vse stranke, ki gredo na volitve, tudi trudijo postati zelene, kar podpiramo." Njihov cilj je zelena politika, ki konstruktivno povezuje vse, ki lahko prispevajo k razvoju družbe, ohranjanju narave, in izboljša naša življenja, postane dominantna v družbi in ni zgolj pridružen dejavnik tradicionalnim strankam pred volitvami. Na vprašanje, s katerimi strankami bi sodelovali po volitvah, Leben odgovarja, da sta zanj najpomembnejša razumevanje in konstruktivno povezovanje s civilnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in vsemi državljani, ki želijo živeti in prispevati k ohranjanju in razvoju države: "Pomembno je, da ti ljudje in Slovenija dobijo zeleno stranko v parlamentu, ker samo tako je mogoče sodelovati in spreminjati stvari na boljše." Zadnje javnomnenjske ankete stranki Z.Dej sicer ne napovedujejo vstopa v parlament. Leben pojasnjuje, da že pripravljajo volilno kampanjo stranke. "Takrat bomo predstavili projekte, ki smo jih naredili od ustanovitve stranke. Z njimi dajemo konkretne odgovore in rešitve za zahtevne izzive podnebnih sprememb, dokler je še malo upanja, da lahko stvari spremenimo na bolje," pravi Leben in dodaja, da v Z.Dej verjamejo, da bodo takratne kredibilne meritve mnenja ljudi pokazale drugačno sliko. Ko gre za zaostrene razmere v državi, pa nekdanji okoljski minister opozarja, da smo za to odgovorni državljani, ker s svojo pasivnostjo dovoljujemo to stanje. Kot poudarja Leben, bi si želel, da bi imele naslednje volitve rekordno volilno udeležbo, da bi premagali politiko preteklosti ter se zavzeli za svojo prihodnost in za okolje.

Pirati: Čas je za premik od populistične politike

V Piratski stranki Slovenije, ki jo vodi Rolando Benjamin Vaz Ferreira, so prav tako kritični do vseh parlamentarnih strank, ki so po njihovem mnenju na žalost dopustile, da se je javno zdravje iz strokovnega vprašanja spremenilo v politično. Že od začetka epidemije covida-19 bi moralo biti oblikovanje priporočil in ukrepov po njihovih besedah "prepuščeno izključno strokovni javnosti, politika pa bi se morala ukvarjati z vprašanjem, kako kljub ukrepom ohraniti splošno dobrobit". Vlada Janeza Janše je po njihovi oceni opustila svojo dolžnost skrbnega upravljavca in spodkopala, ponekod tudi povsem namerno, zaupanje v institucije, ki so ključnega pomena za demokracijo in pravno državo. Del odgovornosti za nastale razmere po njihovem mnenju nosi tudi opozicija, ki državljanom ni bila zmožna predstaviti zaupanja vredne demokratične alternative. Pirati, ki so na volitvah leta 2018 prejeli 2,15 odstotka glasov, se na naslednje volitve podajajo samostojno. Koncept koalicij je po njihovem mnenju škodljiv za demokracijo in politično pluralnost, saj volja, ki jo ljudstvo na volitvah izrazi s svojimi glasovi, na takšen način ni najbolje izražena. Ko gre za javnomnenjske ankete, pravijo, da se njihova podpora že zadnjega pol leta giblje okoli parlamentarnega praga, že nekajkrat pa je bila tudi ugodno nad njim: "Meritve podpore so tudi nekajkrat višje, kot so bile pred državnozborskimi volitvami leta 2018. O našem preboju v državni zbor bodo na koncu odločali volivci, ki bodo presojali, ali je čas za premik od populistične politike proti s stroko in znanostjo podkovani politiki." Če se bomo prebili v parlament, bomo v njem podpirali ideje, ki so skladne z njihovimi načeli, moralo in programom, na enak način pa bomo glasovali proti predlogom v nasprotju z njimi, ne glede na predlagatelja, dodajajo Pirati. Z našimi vprašanji smo se obrnili tudi na neparlamentarno stranko Dobra država Bojana Dobovška. Njihove odgovore lahko skupaj z našimi vprašanji najdete na njihovem profilu na twitterju.