Iz urada predsednika republike Boruta Pahorja so sporočili, da je predsednik države po današnjih pogovorih z vodji poslanskih skupin LMŠ, DeSUS ter narodnih skupnosti zaključil posvetovanja v državnem zboru, kjer se je v zadnjih dneh ločeno srečal z vodji vseh poslanskih skupin. Kot so pojasnili v Pahorjevem uradu, je predsednik republike tokrat že drugič posvetovanja opravil v poslanskih skupinah v državnem zboru. Na ta način se je želel zahvaliti vodjem poslanskih skupin za dosedanje sodelovanje pri oblikovanju predlogov kandidatur, ki jih predsednik republike predlaga v izvolitev državnemu zboru.
Pahor verjame v uspeh Svetličeve kandidature za ustavnega sodnika
Predsednik Pahor se je po posvetovanjih odločil, da bo v februarju 2022 podpisal akt o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možen datum, 24. april 2022. Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Zadnje parlamentarne volitve, ki so bile sicer predčasne, so bile 3. junija 2018.
Pahor je v kasnejši izjavi za medije pojasnil, da mu torej zakon omogoča, da volitve razpiše na nedeljo med 24. aprilom in 5. junijem. Da izbere prvi možni datum, se je odločil zato, ker meseca pred volitvami ne prekinjajo počitnice, kot bi se to zgodilo, če bi bile volitve v maju. Sicer pa je Pahor dejal, da se mu zdi prav, da ni odlašal z odločitvijo o tem, kdaj bodo volitve. Zdi se mu namreč prav, da vsi vedo, kdaj bodo volitve. Tako lahko zdaj državni zbor lažje predvidi svoje obveznosti in način dela, upa pa, da je z zgodnjo odločitvijo pripomogel tudi vladi, da bo lažje načrtovala delo. Obenem pa Pahor tudi ocenjuje, "da si je velik del javnosti želel slišati, kdaj bodo redne volitve, če ne bo prej predčasnih". Kot je še dejal, je velika večina vodij poslanskih skupin njegovo odločitev sprejela z razumevanjem. Odlok o razpisu bo torej podpisal sredi februarja, ko bodo v odloku določeni tudi natančni roki glede volilnih opravil. Pahor sicer ne pričakuje, da bi na potek volitev vplivala epidemija covida-19.
Po posvetovanjih predsednik Pahor ugotavlja, da se za namestnika predsednika računskega sodišča obeta širša politična podpora. Če bo to mogoče potrditi v začetku naslednjega tedna, bo predlog kandidatke oziroma kandidata za to funkcijo v naslednjem tednu tudi poslal v državni zbor. Pahor je tudi po tokratnih pogovorih z vodji poslanskih skupin ugotovil, da ima Rok Svetlič še vedno zadostno podporo za izvolitev v državnem zboru.
Odzivi: Opozicija si želi predčasnih volitev, SMC poziva k umiritvi konjev
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han meni, da napoved datuma "ne izključuje možnosti predčasnih volitev, za katere Socialni demokrati menimo, da bi bile v dani situaciji najboljša rešitev". Ob tem je dejal, da ima škarje in platno glede predčasnih volitev v rokah nekaj poslancev, ki vlado "držijo pokonci". "Te poslance pa očitno ne skrbi, da vlada ni sposobna upravljati z vse večjimi izzivi epidemije, temveč, da 15-ega v mesecu prejmejo plačo," je dodal.
Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je poudaril, da bi morale biti volitve čim prej, torej predčasne. Prepričan je, da je vsak dan aktualne vlade "škoda ne samo za državo, ampak tudi za prihodnost in možnost obnove te države". Vatovec je menil, da je tudi že pretekel čas, ko bi trenutna vlada morala oditi. Po njegovih beseda so v opoziciji prepričani, da so edina prava rešitev predčasne volitve. "Kar se tiče rednega roka, pa se seveda lahko vsi strinjamo, da mora biti ta prvi možni," je dejal. V opoziciji bodo naredili vse in uporabili vsa orodja, ki jih imajo na razpolago, da pride do predčasnih volitev, je še dejal.
Zorčič pozdravlja odločitev za volitve na prvi možni datum, a bi bile po njegovem še boljše predčasne volitve
Predsednik DZ Igor Zorčič pozdravlja, da je predsednik republike Borut Pahor po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin izbral prvi možni datum za redne volitve, 24. april. "Seveda pa bi bilo glede na stanje v državi bolje, če bi bile volitve prej, torej ne redne volitve, ampak predčasne," je dejal v izjavi v DZ.
Meni namreč, da si ne samo opozicija, ampak tudi večina državljank in državljanov želi predčasnih volitev. Seveda je pa to odvisno od tega, koliko časa bo ta vlada uživala podporo v DZ, je dodal.
Zase je ponovil, da se je odločil, da ne gre v nobeno od parlamentarnih strank, ki so danes v DZ. "Sodelujem pri nastajanju neke platforme in če bo to nekoč stranka, bom jaz samo eden od 200 ustanovnih članov te stranke, ne bom pa imel nobene svoje stranke," je pojasnil.
Glede na to, kar danes vidimo v političnem prostoru, se namreč zdi - takšni so po njegovih besedah tudi odzivi s terena -, da vendarle določen del političnega prostora potrebuje nekoga, ki bo naslavljal volivce, sploh tiste, ki so po določenih anketah neopredeljeni, je še dodal.
Vse štiri interpelacije ministrov, ki so vložene, ocenjuje kot potrebne. Zato ker je vsaka interpelacija klic po politični odgovornosti posameznega ministra, je pojasnil. A se, kot je dodal, po njegovi oceni v praksi ne bo prav veliko zgodilo: "Četudi bo kateri od ministrov padel, smo že toliko blizu rednih volitev, da se postavlja vprašanje, sploh glede na razmerja v DZ, ali bo novi minister sploh predlagan, kaj šele imenovan."
"Vsak dan, ko odlašamo z volitvami in ko ta vlada ne prepusti upravljanja epidemije epidemiologom, je dan, ko gremo v finančno in zdravstveno katastrofo," je v želji po takojšnjih volitvah dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. 24. april je kot prvi možni dan za redne volitve za LMŠ sprejemljiv, je dejal. Spomnil je, da takratni prazniki glede na zgled z referenduma o vodah letos julija ne bodo vplivali na manjšo volilno udeležbo.
"Dejansko se nam pred očmi zaradi te vlade sesuva zdravstveni sistem, pa tudi javne finance niso v dobrem stanju. Samo v letu 2020/21 je ta vlada naredila 7,5 milijarde evrov minusa v javnih blagajnah. V štirih letih bo naredila skoraj 12 milijard. In zato je odgovor na vprašanje, ali bi morale biti volitve prej, vsekakor. Volitve bi morale biti v nedeljo," je še dejal.
Tudi po oceni poslanske skupine SAB bi bile predčasne volitve najustreznejše, saj bi se strasti v državi vsaj nekoliko umirile, ljudje pa bi po njihovem mnenju dobili upanje, da bo kmalu drugače. "Razpisan datum rednih parlamentarnih volitev je za SAB pričakovan. Predsednik republike se je odločil korektno in nima razloga, da bi z volitvami čakal," so še dodali.
V koalicijski SMC se z datumom strinjajo in menijo, "da bi morali umiriti konje, prenehati pozivati k odstopu vlade, uporabljati najrazličnejše oblike groženj in strniti vrste ter državljankam in državljanom pokazati, da vemo in zmoremo v ključnih trenutkih delovati enotno". Iz poslanske skupine SDS pa so sporočili, da datum sprejemajo in da nanj nimajo dodatnega komentarja.
Prvak vladne stranke NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin je za STA ocenil, da je 24. april odličen. V stranki ob tem poudarjajo, da so osredotočeni na to, da do konca mandata korektno izpeljejo zastavljene projekte. Tudi predsednik DeSUS Ljubo Jasnič pozdravlja odločitev predsednika republike. To je edina prava odločitev, je dejal v izjavi za STA.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev je ob določitvi prvega možnega datuma rednih volitev izrazila le zadovoljstvo. Medtem pa so iz poslanske skupine SNS za Večer odgovorili, da bi jim veliko bolj ustrezal kasnejši datum volitev: "Če bi bilo mogoče, proti koncu maja. Menimo, da je takrat tudi zdravstveno ugodnejši datum. Nam je pa jasno, da se želi predsednik države Borut Pahor čim hitreje rešiti državnozborskih volitev, da bo lahko v miru preživel prvomajske praznike," so zapisali.
Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar je na Twitterju zapisal, da "gre za poskus razelektritve političnega ozračja zaradi zahtev opozicije po predčasnih volitvah. Zato PR hiti z napovedjo datuma rednih volitev. Pričakoval bi, da se bo o datumu posvetoval s političnimi akterji. Z vidika volilne udeležbe 24.4. morda ni najbolj posrečen termin".
Poslanec Jani Möderndorfer pa se sprašuje: "Le kdo je komu podlegel glede volitev 24.4.? Samo od sebe se v tej državi nič ne zgodi."
