Tudi navadno smreko, ki je najbolj številna drevesna vrsta v Sloveniji, lahko uporabimo v kuhinji. Je pomembna medovita rastlina med iglavci. Uporabimo lahko mlade poganjke, smrekove vršičke, smrekovo smolo in iglice. Te nabiramo v poletnih mesecih. Smrekove vršičke je priporočljivo nabirati zgodaj spomladi, dokler ne dosežejo dolžine okoli 2,5 centimetra. Smolo nabiramo od začetka poletja pa vse do začetka jeseni. Nekoč so jo nabirali tako, da so v lubje naredili zareze v obliki črke V, danes pa je tako početje prepovedano, priporočljivo je nabiranje mehke smole, ki sama spolzi iz kakšne drevesne poškodbe ali na podrtih drevesih.
Marmelada, pesto, čaj
Vršički navadne smreke so odličen vir vitaminov in so zanimivega okusa. Uporabimo jih lahko za pripravo marmelade, pesta, z njimi aromatiziramo različna olja, kise, jih uporabimo kot sladko polnilo za biskvitno pecivo, palačinke, carski praženec in še za marsikaj. Pesto pripravimo tako, da 250 gramov sveže nabranih vršičkov zmešamo v mešalniku s tremi velikimi žlicami oljčnega olja, 100 grami pinjol ali indijskih oreščkov, strokom česna in veliko žlico limoninega soka, dodamo sol in poper. Po potrebi lahko katero od teh sestavin še dodamo. Jed je odličen namaz ali dodatek k testeninam.
Uporaba smole iglavcev ima v zdravilstvu dolgo tradicijo. Kuhana v posebno kašo je z drugimi zdravilnimi rastlinami, ki zavirajo vnetja, služila kot obliž na rane. Iz iglic in vršičkov se pripravljajo čaji, sirupi in vitaminski napitki za čiščenje dihal, pri slabem delovanju sečil, vnetju mehurja, krepitvi organizma, celjenju ran, pri sklepnih vnetjih ... Smrekove iglice namreč vsebujejo ogromno vitamina C.
Med zdravilnimi pripravki iz smreke je gotovo najbolj znan sirup iz smrekovih vršičkov. Približno 200 gramov smrekovih vršičkov operemo in jih damo v posodo ter prelijemo z litrom vode. Vsebino zavremo in kuhamo še deset minut. Nato zmes precedimo in ji dodamo kilogram rjavega sladkorja ter vse skupaj kuhamo še 20 minut. Z vročim sirupom napolnimo stekleničke, jih hermetično zapremo in shranimo v hladnem in temnem prostoru. Iz ostankov odcejenih vršičkov si lahko pripravimo čaj. Tako pripravljen sirup lahko uporabljamo proti kašlju, pri blaženju bolezni dihal, izčrpanosti in vnetju grla.
Za pripravo čaja do vrelišča segrejemo četrt litra vode in vanjo za 15 minut dodamo veliko žlico svežih vršičkov (alternativa je mala žlička posušenih smrekovih vršičkov). Nato vsebino precedimo, poljubno osladimo z medom ter pijemo po manjših požirkih. Tako pripravljen čaj lahko uporabimo proti spomladanski utrujenosti in izčrpanosti, proti kašlju, katarju in gripoznih stanjih. Priporoča se ena skodelica dnevno. Prevelike količine smrekovega čaja lahko vzdražijo sluznične membrane, zato s pitjem ne pretiravajmo.
Džem iz vršičkov
Za pripravo džema potrebujemo: kilogram smrekovih vršičkov, 1,2 kilograma sladkorja, 3 limone, 2-3 vrečke želirnega sladkorja ali agar agarja za vegane. V dveh litrih vode skuhamo vršičke do vrelišča in pustimo vreti še pol ure. Nato vsebino precedimo in dodamo sladkor in sok limon. To zmes pustimo vreti še nadaljnje pol ure. Nato dodamo še želirni sladkor, ki zmes dodatno strdi. Džem napolnimo v pripravljene kozarce in jih shranimo v hladnem in temačnem prostoru.
Smrekova smola
Smrekova smola nam lahko služi kot mazilo pri ozeblinah in revmatičnih bolečinah. Ima izredno dober antibakterijski učinek, spodbuja regeneracijo celic in tkiva, deluje protivnetno ter spodbuja krvni obtok. Nabrano smolo damo v manjši lonec in ga skoraj do vrha prelijemo z oljčnim oljem. Ta lonec damo v večji lonec, ki ga predhodno do četrtine napolnimo z vodo, ter počasi segrevamo dve uri. Zmes občasno premešamo. Nato smolo precedimo in zatrdimo z voskom. Za blaženje bolečih sklepov lahko k temu dodamo še olje šentjanževke ali eterično olje brina. Alergični na smolo naj tega mazila ne uporabljajo.
Tudi pri uporabi pripravkov iz smreke previdnost ni odveč. Pred vsako uporabo je zato priporočljivo pridobiti mnenje strokovnjaka oziroma zdravnika.
