Drzno tja, kjer je covid doma: V mislih športnikov so že olimpijske igre na Kitajskem, ki jih spremljajo mnogi pomisleki

Nismo se še prav ohladili od poletnega lova na olimpijske medalje, že bo tu zimski. Prvič po letu 1992 bosta olimpijska spektakla manj kot pol leta narazen. Razlog je seveda koronavirus, ki je za celo leto preložil Tokio 2020. Japonci si niso dali vzeti časti in slave, da z mega dogodkom prvi uženejo pandemijo. In čeprav je bila zmaga le simbolična, do prave je še daleč, Kitajci v azijskem rivalstvu niti pomislili niso, da bi smeli zaostati za sosedi. Peking bo med 4. in 20. februarjem prihodnje leto gostil še en drzen eksperiment - igre v domovini covida.

Ne gre le za azijsko tekmo. Da je denar sveta vladar, skoraj nikjer ne velja tako zelo kot v - kakšna ironija - olimpizmu, zasnovanem na ideji amaterizma. Sponzorske pogodbe Mednarodnega olimpijskega komiteja so bogate, olimpijske igre so blagajna, iz katere jemlje. Oslo, favorit za OI 2022, je od kandidature odstopil, ko je Norveška izvedela za zahteve MOK-a. Zabava v palači za malo morje funkcionarjev, pri čemer bi zapitek moral plačati kralj, je v primerjavi z drugimi še simpatičen pogoj. Ko je MOK za svoje pokrovitelje terjal pravico do vsega oglasnega prostora v mestu, je zavrelo. "Norveška je demokracija, pri nas si država ne lasti oglasnega prostora!" so skočili v Oslu. In Peking je postal prvo mesto, ki bo po poletnih igrah imelo še zimske.

Še mnogi drugi pomisleki spremljajo Peking 2022. Koronavirusa se bodo tam že otresli z mehurčkom za cepljene športnike, z 21-dnevno karanteno, na tribunah bodo le domači gledalci. A tu je še stanje človekovih pravic, pogrom nad Ujguri, boj za okolje ... Zahod je bolj ali manj sramežljivo pozival k bojkotu, toda v svetu, ki ga poganja ekonomija, se velesili pač ne gre zameriti. "MOK vsakomur daje priložnost za organizacijo olimpijskih iger. To še ne pomeni, da se strinja z vsako politiko, s stanjem človekovih pravic v državi, za take zadeve ni odgovoren," se je izvila krovna olimpijska organizacija.

Ni dvoma, da bodo pekinški dnevi spektakel, ki bo prikril anomalije. Ne nazadnje bodo igre v času praznovanja kitajskega novega leta, 2. februarja tam vstopijo v leto tigra. A na koncu naj vendarle prevlada - šport.

Po koliko medalj gredo Slovenci?

Iz južnokorejskega Pjeongčanga so pred štirimi leti odnesli dve, biatlonec Jakov Fak srebrno, deskar na snegu Žan Košir bronasto. Kaj zmorejo tokrat, je neznanka. Ne le zaradi njih, tudi zaradi prizorišč, ki niso običajna v svetovnem pokalu. Na Kitajskem je vsaka zadeva igra ogromnih cifer. Dvesto kilometrov od Pekinga, v zimskem središču v okrožju Chongli, kjer bodo olimpijski tek na smučeh, smučarski skoki, biatlon - alpsko smučanje bo v hribovju okrožja Yanqing, 90 kilometrov od prestolnice -, je samo v zimi 2015/16 zmaga v glasovanju za prireditelja OI privabila 2,19 milijona turistov, zaslužka je bilo čez 200 milijonov evrov. Ker jim je ostalo še nekaj infrastrukture iz leta 2008, je proračun iger tokrat ocenjen na vsega 3,5 milijarde evrov, desetino tega, kar so zapravili za poletne igre. V skladu z okoljskimi zavezami bo večino prizorišč napajala, poganjala, razsvetljevala obnovljiva energija. Kitajska na tak način odgovarja na kritike, da Peking z okolico nima dovolj snega in da ko se Kitajci lotijo umetnega zasneževanja, sledijo uničujoče posledice za naravo. Toda ker so olimpijske igre edinstvena priložnost za postavljanje pred svetom, poznavalci pravijo, da je predsednik Xi Jinping že zaukazal, da naj se Peking čez tri mesece blešči od modrine neba.