V Južni Koreji je nastopil v vseh petih disciplinah, na Kitajskem bo izpustil superveleslalom.
Pot Albina Tahirija, Slovenca, ki od leta 2009 smuča za Kosovo, je vse prej kot običajna. Ravenčan je smučarsko pot začel na Ravnah na Koroškem, konec tedna pa bo na odprtju olimpijskih iger v Pekingu že drugič nosil zastavo Kosova. Pred štirimi leti v Južni Koreji je bil edini predstavnik, letos bosta barve Kosova zastopala dva, še mlada alpska smučarka, komaj 17-letna Kiana Kryeziu. Zgodba Ravenčana je zanimiva tudi zaradi dejstva, da je po poklicu zobozdravnik, oktobra lani je začel specializacijo oralne kirurgije in se zaposlil v Zdravstvenem domu Maribor. Da bo lahko nastopil v Pekingu, si je vzel dva meseca neplačanega dopusta. "Na mojo srečo so mi ga odobrili, so precej razumni in spodbujajo športno udejstvovanje," pravi Tahiri, za katerega bodo igre v Pekingu že peto veliko tekmovanje. Nastopil je še na treh svetovnih prvenstvih.
Strog kitajski režim
Zadnji teden pred sobotnim odhodom proti Pekingu je preživel v enem izmed hotelov v Prištini, kamor se je umaknil, da bi se kar najbolje izoliral od zunanjega sveta. Veliko pozornosti je moral nameniti tudi posebni aplikaciji, ki si jo je na mobilni telefon naložil že pred več kot mesecem dni. "Vsak dan moram vnesti svojo telesno temperaturo, morebitne simptome, potrdila PCR-testiranj, tudi potrdilo o cepljenju. Šele ko so bili vneseni vsi podatki, sem dobil QR-kodo, brez katere sploh ne bi mogel vstopiti na letališki terminal. Kitajci res ničesar ne prepuščajo naključju, protokoli so izjemno strogi," razlaga Tahiri, ki bo nastope na olimpijskih iger začel že to nedeljo, ko bo na sporedu smukaška preizkušnja. Kasneje ga čakajo še slalom, veleslalom in kombinacija, izpustil bo le nastop v superveleslalomu. "Največ si obetam ravno od smuka, kjer pogosto do izraza pridejo izkušnje. Slalom denimo zahteva precej več treninga, moraš biti hiter, mlad in živahen, kar pa sam nisem zelo," se nasmehne 32-letnik, ki je superveleslalomsko vozovnico zgrešil za dve FIS-točki, kar časovno pomeni, da bi moral biti na tekmi, kjer je lovil normo, za pol sekunde hitrejši.
Na olimpijske igre se je večinoma pripravljal na avstrijskih in italijanskih smučiščih, okoli novega leta tudi na Kopah in v Črni na Koroškem. "Čeprav je super zima z veliko snega, je vseeno težko najti smučišče, kjer razmere ne bi bile preveč zaostrene. Ko potegnem črto, je bilo tako spet prisotno pomanjkanje treninga. Težko je vse skupaj kombinirati s službo. Namesto da bi dopust vzel zato, da se spočijem, sem ga jemal zaradi treningov," razlaga Tahiri. Zaradi službe na treninge ne odhaja tako spočit, kot bi si želel, po drugi strani pa se boji, da bi si pridelal kakšno poškodbo, ki bi vplivala na njegovo poklicno kariero. "Moram paziti na roke. Vse skupaj se že tudi pozna na telesu, konec decembra in v začetku januarja sem imel težave s hrbtom. Telo počasi ne zmore več takega tempa."
"Na srečo so mi v službi odobrili dva meseca neplačanega dopusta, so razumni in spodbujajo športno udejstvovanje"
Na Kitajskem, pravi, še ni smučal, ima pa izkušnje iz tega dela Azije. Sneg, ki je v veliki meri umeten, mu ustreza, saj smuči zaradi dobre opore odlično zavijajo. "Ne maram pa ekstremno politih prog, ledenih. Tisto je brutalno, pripravljen in navajen moraš biti na takšne razmere, sicer je lahko kar zoprno," pravi Korošec, ki je vesel, da na Kitajskem ne bo edini predstavnik Kosova. "Konec koncev je bil to moj cilj vsa leta. Da pride še kak smučar za mano in ni vse na mojih ramenih. Sam bom počasi nehal smučati na tako visoki ravni, tako, da mi kar ustreza, da so zadaj mladi, ki prevzemajo mojo vlogo."
Neverjetna očetova energija
Tahirijeve druge olimpijske igre bodo še posebej čustvene za očeta, ki se je v Slovenijo preselil pred več kot štiridesetimi leti. Že ob sinovih smučarskih začetkih je bil izjemno glasen navijač, njegovo navdušenje pa ne pojenja niti sedaj. Z drugo uvrstitvijo na olimpijado sin Albin živi tudi očetove sanje. "Neverjetno, od kod jemlje energijo, on je pravzaprav eden od razlogov, da še vedno vztrajam. Res je že skoraj fanatičen navijač in mislim, da se to ne bo nikoli spremenilo. Če ne bi imel takšne podpore, pa ne le očetove, ampak od celotne družine, je vprašanje, če bi še smučal," pravi Tahiri, ki se še vedno rad vrača domov na Ravne. "Res, da je časa vedno manj, vidimo se približno enkrat mesečno, a nisem pozabil, kje sem doma. Zmeraj rad pridem."
Smučanje združuje s službo zobozdravnika. Trenutno opravlja specializacijo iz oralne kirurgije.
Na Kosovu so zimski športi kar nekoliko zapostavljeni in se ne morejo primerjati z nogometom, košarko ali pa z borilnimi športi. "Rekreativnih smučarjev sicer ni malo, smučišče na Brezovici je kar polno, ampak to je rekreacija, drugače je s tekmovalnim smučanjem. Odkar tekmujem za Kosovo, smo sicer konkretno napredovali, aktivirali so se tudi sponzorji, ampak pot bo še dolga. Zadnjič, ko sem bil v Prištini, sem si želel ogledati prenos smuka iz Kitzbühela, a ga med 200 programi nisem našel," razloži Tahiri, ki na Kosovu uživa velik ugled. "Slovenci so v očeh prebivalcev Kosova vedno veljali za gosposki narod. Že v času Jugoslavije je bila Slovenija obljubljena dežela. Se mi pa zdi, da je trenutno sodelovanje obeh držav na kar visoki ravni, kar mi je zelo všeč," zaključi Tahiri.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
