(REPORTAŽA) Na olimpijske igre v družbi Ledecke

S češko zvezdnico smo prepotovali del poti, ki jo bo morda okronala z novo zlato medaljo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Čehinja ni bila pretirano navdušena, da pozira za mariborski Večer.

Bojan Bauman

Srečali smo se na poti iz Carigrada v Peking. Neposredno tega ne morem potrditi, a kolegi so jo opazili v elitnem razredu. Se ne bi čudili; Ester Ledecka je v domovini na Češkem prava športna junakinja. Danes je še aktualna dvakratna olimpijska zmagovalka.

Čehinja ni bila pretirano navdušena nad našim predlogom, da med čakanjem na letališke formalnosti v Pekingu (ki tukaj nikakor niso bile le formalnost, saj so nas vmes testirali na covid) pozira za mariborski Večer. A ni bila niti proti. Nastala je priložena fotografija. Zatem smo jo prepustili opravilom; prostovoljci olimpijskih iger, vsi v belih skafandrih, so že čakali na svojih pet minut.

V prvem delu njene avanture na Kitajskem bo Čehinja bivala v Zhangjiakoju, kjer bo tekmovala v deskanju. Česa drugega kot zlate medalje ne pričakuje. Ko je bila še z dušo in telesom deskarka, je na tekmah serijsko zmagovala. Bilo je predvsem vprašanje, katera bo druga. Pred štirimi leti pa se je 26-letna Pražanka odločila vrniti med alpske smučarke. In kar takoj je na začudenje svetovne javnosti zmagala v olimpijskem superveleslalomu. Ta naslov prvakinje bo nosila še vsaj do sredine februarja, ko bo na teh igrah na sporedu superveleslalom. Za potrditev naslova se bo morala prestaviti v Yanquing, bližje Pekingu.

Tak projekt zahteva veliko opreme in Ledecka je v Peking privlekla res veliko reči. Toliko, da je najprej napolnila vse proste dele prtljažnika avtobusa, s katerim bomo skupaj potovali še do prizorišča. Pa še ni bilo dovolj prostora. Njen trener Justin Reiter je moral prostor za opremo slednjič poiskati še v kabini avtobusa.

Kako hitro se vse obrne, ko se razmere spremenijo. Do takrat morda manj odprti člani ekipe so vse prisotne prijazno prosili, če bi se lahko presedli in tako izpraznili zadnji del avtobusa, kamor bo treba znositi silne borde in drugo opremo.

Morda so bile poleg tudi smuči, tega ne vem. No, Ledecka opreme ni vlačila gor in dol po avtobusu. Kot se za vrhunske športnike spodobi, so ji člani njene ekipe omogočili osredotočenost samo na tisto, po kar je prišla na Kitajsko - torej na tekme v deskanju in smučanju. In lahko le potrdimo, da se je posla lotila z vso potrebno profesionalnostjo. Na avtobusni poti do prizorišča smo imeli dva postanka in na obeh se je pošteno razgibala. Tam na hladu vsaj deset stopinj pod ničlo je bilo vse skupaj podobno celo krajšemu treningu. Nekaj zaradi potrebe, saj smo bili že cel dan na poti, nekaj gotovo tudi zaradi zagnanosti.

Če bo tako nadaljevala, ji nove zgodbe o uspehu ne uidejo. Čeprav - sedenje na dveh stolčkih vedno ne prinese rezultatov. Zadnja tri leta se je Ledecka bolj kot deskanju posvečala alpskemu smučanju. Tam sicer sodi v širši krog favoritinj. A še zdaleč ni med tistimi dekleti, za katera so medalje praktično rezervirane. Koliko časa je ob smučanju imela za treninge deskanja? No, prav to so okoliščine, v katerih se Čehinja najbolje znajde. Pa saj bo kmalu vse jasno.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta