Boris Jaušovec
Varen prehod za okoli 200 tisoč civilistov iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupol, ki je še edino mesto ob Azovskem morju v ukrajinskih rokah, je bil danes zaustavljen že drugič, je sporočil Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC). Sprti strani sta, tako kot že v soboto, za propad evakuacijskega dogovora znova okrivili ena drugo.
V Mariupolu na jugu Ukrajine sicer živi približno 440.000 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je krivdo za neuspeh izvedbe evakuacije pripisal Ukrajini, ki da se ni držala dogovorjene prekinitve ognja, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po navedbah Kremlja "ukrajinski nacionalisti" niso dovolili, da bi ljudi iz Mariupola in Volnovahe, ki leži 60 kilometrov severno, prepeljali na varno. Prekinitev ognja naj bi bili izkoristili za prerazporejanje sil. Lokalne ukrajinske oblasti pa so zatrdile, da konvoj civilistov ni mogel zapustiti obkoljenega Mariupola, ker so ruske sile kljub dogovoru o prekinitvi ognja nadaljevale obstreljevanje.
Čas za Odeso?
Putin je v današnjem vnovičnem dveurnem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom predlagal, da bi slednji z oblastmi v Kijevu proaktivno reševal vprašanje humanitarnih koridorjev za civiliste in tujce. Macron je v pogovoru izrazil tudi zaskrbljenost glede razmer v ukrajinskih jedrskih elektrarnah Zaporožje in Černobil, ki so ju pred dnevi zasedle ruske sile. Putin naj bi tako pozdravil Macronovo zamisel o srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Rusije in Ukrajine ter izrazil tudi pripravljenost na nadaljevanje dialoga s Kijevom ob izpolnitvi ruskih zahtev. Pogajalci obeh strani naj bi se sicer vnovič sestali jutri. To bi bilo njihovo tretje srečanje od začetka ruske invazije na Ukrajino.
Ruske sile naj bi se pripravljale na bombardiranje in obstreljevanje Odese, zgodovinskega mesta na obali Črnega morja, je dramatično opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "To bo vojni zločin. Zločin proti zgodovini," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Na enem od družabnih omrežij pa je Zelenski zagotovil, da imajo ukrajinske sile ujetih več sto ruskih vojakov: "Stotine, stotine zapornikov. Med njimi so piloti letal, ki bombardirajo naša mesta."
Zelenski je že v soboto izrazil prepričanje, da ruski vojski ni uspelo izpolniti ciljev in da je doslej umrlo že skoraj 10.000 njenih vojakov. Zagotovil je, da ukrajinske sile še naprej uspešno branijo položaje na ključnih mestih, začele naj bi tudi protinapad v Harkovu. Navedb ukrajinskega predsednika ni bilo možno preveriti, opozarja DPA. Medtem se več kot 60-kilometrski ruski vojaški konvoj pred Kijevom ni primaknil nič bližje, so pa predmestja prestolnice ruske sile še naprej obstreljevale.
Zelenski prosi za pomoč
Pred tem se je Zelenski v zasebnem klicu prek zooma Zelenski ameriškim senatorjem in članom predstavniškega doma zahvalil za ukrepe, ki so jih doslej sprejele ZDA in zaveznice v Natu, vključno s sankcijami in pošiljkami orožja. Hkrati je Zelenski neposredno pozval k več pomoči, piše slovenska tiskovna agencija STA. Ukrajina potrebuje letala, drone in protiletalske rakete tipa stinger. Prav tako naj bi se Zelenski znova zavzel za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar pa je Nato zavrnil že v petek.
V Moldaviji, kamor je prispel iz Poljske, se je danes mudil ameriški državni sekretar Antony Blinken. V prestolnici Kišinjov je potrdil, da ZDA preučujejo možnost nadomestitve letal, migov-29, ki bi jih Poljska zagotovila Ukrajini. Poljska naj bi v zameno od ZDA dobila ameriške lovce F-16. Toda Poljska je vnovič zanikala, da namerava Ukrajini dobaviti sovjetska bojna letala. Blinken je spričo zaostrenih razmer zaradi vojne v Ukrajini na tiskovni konferenci z moldavsko predsednico Maio Sandu izrazil podporo Moldaviji, ki ima svoj zamrznjeni konflikt z Rusijo v Pridnesterju.
Izrael in Turčija ponujata diplomacijo
Diplomatska prizadevanja za mir v Ukrajini skuša sprožiti več držav. Tako se vse glasneje kot možen mirovni posrednik v konfliktu omenja Izrael. Izraelski premier Naftali Benet se je po telefonu kar trikrat v 24 urah pogovarjal z Zelenskim. Benet se ni pridružil drugim zahodnim državam z ZDA na čelu v obsodbi ruske invazije na Ukrajino. Namesto tega je izpostavil močne povezave tako z Moskvo kot Kijevom. V soboto se je kot prvi voditelj katere od zahodnih držav po začetku napada mudil v Kremlju pri Putinu. Zatem se je v Berlinu sestal s kanclerjem Olafom Scholzem.
S Putinom se je po telefonu danes pogovarjal tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Pozval ga je k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini. Putin je menda izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, naj najprej položijo orožje ukrajinske sile. Članica Nata Turčija bo v južnem mestu Antalya konec tedna gostila diplomatski forum, ki naj bi se ga udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Ankari si prizadevajo, da bi se foruma udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Papež Frančišek je v Vatikanu spet pozval k prekinitvi spopadov v Ukrajini in prenehanju "prelivanja reke krvi in solza". Medtem je število ukrajinskih beguncev že preseglo 1,5 milijona. "To je najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni," je zapisal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. Polovica beguncev se je zatekla na Poljsko. Tam jim je vrata svojih uradnih prostorov odprl tudi predsednik Andrzej Duda.
Na Slovaškem pa slavijo malega junaka. Na njihov mejni prehod z Ukrajino Vyšne Nemecke je v soboto zvečer prišel enajstletni deček z nahrbtnikom, plastično vrečko, ukrajinskim potnim listom in telefonsko številko, zapisano na roki. Na tvegano pot so ga poslali starši iz 1200 kilometrov oddaljenega Zaporožja, ki leži ob nuklearki, ki so jo Rusi zavzeli v petek. Zadnjih nekaj kilometrov naj bi deček prepešačil. Ko so poklicali na telefonsko številko z roke, so ponj prišli sorodniki iz Prage.
