Prizori razdejanja, ki jih je za seboj pustil deroča voda, so na Koroškem pretresljivi, posamezni kraji pa še vedno ostajajo težko dostopni. Kakšno je stanje na desnem bregu Mežice, se je odpravil preverit naš novinar Tomaž Ranc, ki ga je zanimalo tudi, ali most za Leše stoji. Stoji, a se je nekoliko nagnil na brv, ugotavlja. "Civilna zaščita opozarja, da je po brvi prepovedano hoditi oziroma po besedah župana le na lastno odgovornost," poroča.
V štabu Civilne zaščite so mu zaradi občasnih plazov odsvetovali pot z avtom, zato se je odločil do Mežice prebiti s kolesom. "Na poti do Hermonkovega križa sem videl najmanj pet, šest zemeljskih plazov, ki pa jih gradbeni delavci sproti odstranjujejo. Cesta je v precej slabem stanju, vendar prevozna, srečali smo tudi kar nekaj vozil, v glavnem z delavci, ki pomagajo popravljati cestišče, pa tudi nekaj krajanov," se je javil s terena in se napotil proti Mežici.
Nad Mežico je plaz opazil pri Kajžarju in se peljal mimo podjetja Cablex, v katerem delavci čistijo posledice ujme. Za rdečim kontejnerjem so v Meži ostanki mostu. Nadaljeval je na desni breg Meže, ki je najbolj kritičen del Mežice. "Po hišah filmski prizori. Množično čiščenje. In še lokacija drugega nič več obstoječega mostu v gradnji pri domu upokojencev," tvita Tomaž Ranc, ki se na poti srečuje tudi s slabim telefonskim signalom.
Kako so doživeli razdejanje, mu je povedalo nekaj domačinov. "Bilo je zelo slabo, vse je bilo pod vodo. Osamljeni so najstarejši ljudje, ki jih imamo veliko. Veliko je hiš, v katerih živi samo po en človek, 80, 90 let stari. Če ne bi bilo mladih in kmetov, ki so pomagali, ko drugi niso mogli čez Mežo, bi bila katastrofa še večja," pravi Viktorija Kolar.
"Zelo sem vesela, da mi vsaj sosedje in mladina pomagajo, blato imam skoraj do dnevne sobe. Prisrčna hvala tudi novinarju, da je prišel in posnel. Proti naravi pa tako ne moremo veliko, srečni smo, da smo še živi in zdravi," je dodala Majda Pušnik. Kmet Franc s kmetije Daneu je pomagal z mehanizacijo. In še zdaleč ni bil edini. "S traktorjem smo ščistili cesto, da je bila prevozna. Zajezili smo vodo, da ni zalila cele ulice, pet, šest kmetov je stopilo skupaj," je povedal.
Potem pa tudi s kolesom ne gre več. Nadaljuje peš. "Preko deske, ja. In naprej čofotajoč. To je zdaj povezava naselij desnega in levega brega - centra Mežice."
Ranc doda pomenljiv podatek, da so prav na mestu, ki ga je poplavil tako imenovani Starijev potok, želeli zgraditi varovana stanovanja.
Treba je vedeti, spomni, da v Mežici ni signala, le Telemach. Že četrti dan na desnem bregu ni elektrike/samo ena faza (vsaj to), da lahko vklopijo hladilnik. Vodo dovažajo s hribovskih kmetij, saj ni mostov do trgovin, le razsuta brv. Preko nje se želi prebiti do štaba in župana. In tudi se prebije! Do utrujenih gasilcev, vojakov, župana Marka Mazeta, ki pravi, da ne spi tri dni skupaj. Imajo več kritičnih točk, med drugim plaz, ki ogroža hišo 300 metrov od t. i. Torčeve ride.
Ljudje si pomagajo. Kaj skuhajo, povabijo sosede. Kmetija Kajžar vsak dan skuha med 50 in 60 obrokov za ulico ob Meži, v njihovih kapacitetah so naselili evakuirane, tudi gospo, ki je na Prevaljah izgubila hišo. Avgust Gerdej pove, da so situacijo na desnem bregu Meže reševali kmetje. Za nameček imajo tudi sami manjši plaz. Zadovoljen pa je, ker so dobili agregat. Ob obrokih v dolino dostavljajo tudi vodo.
Ob povratku nazaj čez Leše pa spet šok. Hišo v Brančurnikovem grabnu zdaj poskušajo reševati, javlja Tomaž Ranc. Lastniki so na drugem bregu le nemočno opazovali plaz. Še včeraj je tam stala lipa, je povedal stanovalec. Kaj več pa ob grenkem pogledu nanjo ne. Sami so evakuirani.
