Barbara Bradač
Prvi festival paradižnika, ki je te dni potekal v Mariboru, je vrhunec doživel z razglasitvijo najtežjega paradižnika na Osrednji mariborski tržnici. Dvanajst so jih v ocenjevanje prinesli vrtičkarji, ljubiteljski pridelovalci in kmetje. Med prve tri so se prebili debeluhi, vsak težji od enega kilograma. Ko je tehtnica pokazala 1,544 kilograma je bil zmagovalec jasen. Volovsko srce, ki ga je pridelala vrtičkarica Marjetka Stošič.
"Nič kaj posebnega nisem delala z njim, da je zrasel tak orjak. Že leta uporabljam svoja semena. A s tem paradižnikom se je nekaj zgodilo, ker ne samo, da takšnega nisem imela še nikoli, ampak volovskega srca ne pridelujem na vrtu, ker je tako občutljiv, da mi ne uspe. Kako je ta zrasel mi ni najbolj jasno," je povedala Stošičeva. Presenečena je bila, ko je Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, izpostavila njen paradižnik za vzorčen primer volovskega srca. "To je ta pravo volovsko srce. Je prvi paradižnik, ki sem ga videla v Sloveniji, da je tak, kot mora biti volovsko srce. Takšnega sem pred 15 leti videla v Bosni na enih hribih. Debel, srčaste oblike, tudi z roza barvo, zgodnjim delom, ki je zelen ali rumen ter mehek. Če je zgornji del zelen in trd ima pomanjkanje kalija. To je edino pravo volovsko srce in očitno ste nekje dobili seme, še tisto domače, ker to, kar se sedaj v trgovinah prodaja pod sorto volovsko srce, ni več tisto, kar bi moralo biti," je razložila Pušenjakova. Stošičeva je paradižnik podarila najprej za razstavo, nato pa bo Pušenjakova iz njega izluščila semena, ki bodo prihodnje leto našla nove lastnike.
"Dala sem ga v mrežasto vrečko in privezala"
Marjetka Stošič stanuje v bloku in obdeluje vrt Društva Vrtiček Čriček. Brez dela na vrtu, kjer je vsak dan, pravi, da ne bi zmogla. Orjaka je pridelala v rastlinjaku, ki je zaklenjen, saj letos, ko je paradižnika res malo, marsikaterega nepridiprava zasrbijo prsti. Dober kilogram in pol tehta njen orjak. Da je pecelj zdržal težo mu je pomagala z oporo iz mrežaste vrečke in ga privezala. "Bala sem se, da ga bo polomilo. Dala sem ga v vrečko in privezala. Sama rastlina ima namreč še nekaj plodov, a malo manjših. Veste, kaj pa je najbolj zanimivo, da jaz sploh ne maram velikih paradižnikov. Vsa semena imam svoja, ki sem jih z leti pridelala. Kupim tudi hibrid, posadim, pridelam, nato pridelam seme in posejem prihodnje leto in še vedno mi je vse uspelo, razen kumar. Iz hibridov imam semena, ki mi že leta delajo." Pravi, da vsa leta prideluje paradižnik v rastlinjaku, takšnem doma izdelanem, a tako debelih še ni imela. Razkrila je še, da je paradižnik podprla z bakrovim gnojilom in krepila z algami. Prideluje z naravo, ekološko, tudi prekopava ne. Močno pa se je letos borila z rdečimi polži.
Le nekaj lažji je bil paradižnik, ki so ga pridelali na kmetiji Lesjak. Tehtal je 1,164 kilograma. "To je naša stara sorta. Orjak. Imamo svoja semena, svoje sadike vzgojimo. Ne samo da je lep in debel, je tudi dober," je razložila Davorina Lesjak, ki tudi prodaja na tržnici.
Danica Dolenc je s paradižnikom težkim 1, 084 kilograma uspela osvojiti tretje mesto, čeprav ji je doma, tik preden ga je v petek prinesla na ocenjevanje, padel na tla. "Tale paradižnik je izjemen. Seme je staro čez 50 let, po pošti sem ga naročila iz Travnika v Bosni. Pri tem paradižniku ni pomembna debelina ampak okus. To je samo meso brez tekočine," ga je pohvalila.
Lokalno pridelana hrana je bolj kakovostna
Na območju, ki ga pokriva Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je 3500 kmetij, male in velike kmetije. Od tega se jih 2400 ukvarja s kmetijstvom in svoje pridelke tržijo, ostale so samooskrbne. Je s podatki postregla direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf. "Na našem področju imamo malo zelenjadarjev, pravzaprav jih je najmanj, zato je še toliko bolj pomembno, da jih vzpodbujamo, da ne izgubijo volje pri pridelavi zelenjave. Ti kar so prodajalci na tržnici, to so večinoma te kmetije, več jih ni." Pri KGZS se zavedajo hitrega tempa življenja, ko je najlažje in najhitreje v trgovini nakupiti vse. "Takšen dogodek osvešča in morda še prepričamo katerega obiskovalca ali potrošnika o kvaliteti lokalno pridelane hrani. Hrane na policah je veliko. In res je, da mora biti vsa hrana varna, ampak tista, ki je lokalno pridelana je zagotovo bolj kakovostna, in to bi radi povedali, da je lokalno pridelana hrana kakovostnejša, z manj ogljičnega odtisa, saj ima za seboj manj transporta, manj je torej onesnaževanja okolja. Nenazadnje je dokazano, da vsebuje manj kemijskih substanc in s tem, ko kupujemo lokalno pridelano hrano vzpodbujamo naše podeželje in pridelovalce. Tako krepimo verigo za prihodnost," je poudarila direktorica.
Prvič pa je jasno tudi, kateri je najboljši paradižnik na Osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu. Deset kmetij, ki prodajajo na tržnici, je sodelovalo v tekmovanju. Kupci in obiskovalci tržnice so ocenjevali 18 različnih vrst in sort paradižnikov. Pozorni so bili na izgled, barvo, konsistenco, vonj in okus, in ko je strokovna komisija točke seštela je bilo jasno, da z naskokom najboljši paradižnik pridelajo pri Kmetiji Horvat iz Dogoš. Prvo nagrado je osvojila s sortama volovsko srce in nizozemski češnjevec. Obe sta bili ocenjena za najboljša paradižnika.
Letošnja sezona paradižnika je bila zelo naporna
"Zunaj na prostem paradižnik končuje in gre za mavrico, če lahko tako rečem. Bilo je veliko vlage, tudi mrzla pomlad je veliko k temu pripomogla. Seveda so izjeme, kjer do okužb ni prišlo. V rastlinjakih pa ga, če je zdrav, bodo lahko obdržali tja do novembra," pravi Miša Pušenjak, ki je v petek in soboto predavala in delila praktične nasvete. Njena predavanja so bila številčno obiskana.
Povedala je še, da lahko na vrtu še vedno veliko postorimo. "Delamo za zimo. Še predzadnji teden avgusta lahko presajamo sadike brokolija in cvetače in bodo celo boljše kot spomladi. Tudi za sadike nadzemne kolerabice ni prepozno, saj naredi pridelek v petih tednih. Vsem še priporočam sejanje črne redkve, korenja kratke vegetacije, torej zgornje sorte, ki bodo še pred jesenjo, medtem ko nantes ali pa glaker bodo prezimili in bodo spomladi. Enako por. Presajamo še lahko letne sorte solat, rukolo, motovilec,..."
"Veliko ljubezni, dobre volje, predanosti in res ogromno dela, odrekanja," je razložila Ida Horvat, kako jim je uspelo. "Češnjev paradižnik je sladek, kot grozdje brez koščic, volovsko srce pa je polnega okusa, mesnato in sladkega okusa," je bilo v petek slišat med ocenjevalci. Horvatova je prepoznavni obraz mariborske tržnice, saj je že kot 10 letna s svojim očetom prvič prodajala na Mariborski tržnici. Velikokrat pove, da so takrat še s konjsko vprego pripeljali sveže nabrano zelenjavo na tržnico, danes pa je to enostavneje, a delo je še vedno trdo.
Drugo mesto za najboljši paradižnik je pripadlo Vrtnarstvu Mrak za paradižnike buffalosteak in big beef. Tretja nagrada je pripadla Kmetiji Skok za paradižnik sorte turbo.
Organizatorji, Združenje pridelovalcev vrtnin Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Mestne nepremičnine so bili nad obiskom in odzivom na prvi festival paradižnika, ki je prerasel iz dnevov paradižnika, navdušeni in obljubljajo, da bo prihodnje leto festival še bogatejši. "V združenju pridelovalcev vrtnin, kjer smo člani kmetje, ki sami pridelujemo in sami prodajamo, se trudimo prinesti, to kar pridelamo na njivah, v rastlinjakih, sadovnjakih, do kupca na mizo. Naša hrana ni prepotovala stotine kilometrov, ampak je praktično čez noč z vrta na mizi. Upam, da nam bo letos vreme še služilo, da bomo lahko jeseni tudi dali kaj v kleti," je povedala Erna Skok, predsednica združenja in pozvala k nakupu lokalno pridelane hrane predvsem na tržnicah.
