Luka Mlakar
Vanessa Čokl
Vlada je potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča, je po četrtkovi seji povedal podpredsednik vlade in vladni govorec Matej Arčon. Vlada za zakon predlaga redni parlamentarni postopek. Zakon, za katerega je pristojno ministrstvo za javno upravo, predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanih sodnikov za tri plačne razrede, pri čemer je vezan na skupni dogovor o reformi plačnega sistema v javnem sektorju, to pa pomeni, da je šele prvi korak k uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. Arčon je poudaril, da se v vladi zavedajo, da sodniki niso "povsem zadovoljni" s ponujenimi rešitvami, sodnike in tudi tožilce je zato prosil za razumevanje. "Napovedali smo, da si ne bomo kupovali socialnega miru s parcialnimi rešitvami, in pri tem seveda tudi vztrajamo," pravi podpredsednik vlade.
Ker je predlog zakona vezan na skupni dogovor o reformi plačnega sistema, ga bodo po Arčonovih besedah lahko še dopolnjevali. Ne glede na rezultat pogajanj o reformi plačnega sistema pa bo zakon po načrtu vlade začel veljati 31. decembra letos in se začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto.
To še ni sistemska prenova plačnega sistema
Kaj pa višji in vrhovni sodniki?
Odločba ustavnega sodišča, ki bi bila morala biti udejanjena že do začetka letošnjega januarja, se zdaj uresničuje v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti oziroma relativno primerljivost uvrstitev nosilcev vseh treh vej oblasti v plačne razrede, navajajo v vladi. Predlog zakona upošteva obstoječo plačno lestvico in določa povišanje uvrstitev za največ tri plačne razrede, so po seji sporočili iz vlade, podrobnosti pa napovedali šele za takrat, ko bo predlog zakona v državnem zboru. Neuradno formulacija o največ treh plačnih razredih pokrije tudi višje sodnike (plus dva plačna razreda) in vrhovne sodnike (plus en plačni razred).
Drugi korak pa pride z novim zakonom o plačah v javnem sektorju, ki bo predstavljal sistemsko prenovo plačnega sistema javnega sektorja. Ker je v zakonu o državnem tožilstvu določeno, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kakor plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, se argumente iz odločitve ustavnega sodišča smiselno upošteva tudi pri urejanju pravnega položaja državnih tožilcev. Vlada ostaja zavezana tudi zakonski ureditvi mehanizma rednega usklajevanja vrednosti sodniških plač ter ureditvi ustreznega materialnega položaja sodnikov in s tem dokončni odpravi neustavnosti sodniških plač.
Uvedba enovitega sodnika in tožilca bo vplivala na plačne razrede
Kakor bo v sobotnem velikem intervjuju za Večer povedala nova pravosodna ministrica Andreja Katič, so s predlaganim zakonom vsi, tako pravosodje kot vlada, enako nezadovoljni, ker ne uresničuje plačne odločbe ustavnega sodišča v celoti, je pa to "umetnost možnega, da se ne poruši pogajanj s sindikati", in, kot rečeno, prvi korak. "Drugi korak bo po napovedih ministrstva za javno upravo sledil do poletja, ko bo sledila uvrstitev funkcionarjev, torej tudi pravosodnih, v novi plačni sistem javnega sektorja," napoveduje Katič. Sodniki in tožilci tudi vedo, v intervjuju za Večer pove ministrica za pravosodje, da bo uvedba enovitega sodnika (pri čemer ostane mreža sodišč nespremenjena) in tožilca spet vplivala na plačne razrede. Ustrezne zakone za to že leta napovedovano organizacijsko spremembo, ki jo pravosodje tudi težko čaka, načrtujejo iz njenega ministrstva na vlado poslati to jesen.
Ministrica Katič, ki je pravosodni resor prevzela marca letos, potem ko je afera z nakupom nesojene stavbe za sodišča v Ljubljani odnesla Dominiko Švarc Pipan, na aprilskem kongresu pa tudi dotedanje vodstvo stranke SD, v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto pove tudi, kaj bodo zdaj z Litijsko, ki so jo morali v začetku tega meseca prevzeti, čeprav je sodišča nočejo, trenutno pa ni primerna niti na primer za arhiv, in kaj z ljudmi iz ministrstva in iz stranke, vpletenimi v sporni nakup. Govori tudi o vseh ostalih pravosodnih aktualnostih, kot nova podpredsednica SD pa prav tako o pokongresnem stanju hudo zadolžene druge največje stranke vladne koalicije.
