Marko Kovačevič
Španija in Anglija sta v Berlinu poskrbeli za zadnje dejanje evropskega prvenstva v nogometu. Če se je furija do finala prebila prepričljivo, s šestimi zmagami na prav toliko tekmah, so se trije levi, pred turnirjem prvi favoriti stavnic, bolj mučili, a rezultati so bili na njihovi strani. Že pred sklepnim dejanjem pa je Euro 2024 prinesel številne zgodbe. Kaj je zaznamovalo poletje v Nemčiji?
Slovenska pravljica
Kar 24 let je čakala nogometa Slovenija, da se vrne na evropsko prvenstvo. Ko ji je uspelo, pa se ni ustavila. Izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Matjaža Keka je iz tekme v tekmo dokazovala, da se na veliko tekmovanje ni uvrstila po naključju. Proti Danski se je vrnila po zaostanku, proti Srbiji zmago izgubila šele v zadnji sekundi dvoboja, z remijem brez golov proti Angliji pa je potrdila tretje mesto v skupini C in svojo prvo uvrstitev v izločilne boje velikih tekmovanj. Tudi tam ni bila statistika. Šele po streljanju enajstmetrovk je Portugalska upravičila vlogo favorita.
Polni stadioni in rekordi gledanosti
Euro 2024 je rušil rekorde obiskanosti. Po podatkih Uefe si je tekme preko televizijskih prenosov po svetu ogledalo kar 5 milijard ljudi. Navijaške cone v mestih gostiteljih so bile polne, skupno so privabile kar 5,8 milijona obiskovalcev, največ jih je bilo na večer četrtfinala med Nemčijo in Španijo, ko so jih prešteli več kot pol milijona. Tudi na stadionih bi težko našli prazne sedeže. Do finala si je 50 tekem v živo ogledalo 2,6 milijona navijačev iz 190 držav. Svoj delež k številki so prispevali tudi Slovenci. Že v Stuttgartu je padel rekord, ko je 14 tisoč Slovencev uprizorilo najštevilčnejše navijaško romanje v tujino. Je pa rekord zdržal le štiri dni, do Münchna in tekme proti Srbiji, kjer je bilo kar 20.170 slovenskih navijačev. Tudi v Kölnu proti Angliji in Frankfurtu proti Portugalski so bili glasni, več kot 50 tisoč jih je spremljalo štiri tekme Slovenije v Nemčije.
Od nacionalizma do mednožja
Brez kazni tudi na Euru 2024 ni šlo. Albanski reprezentant in nekdanji član Mure Mirlind Daku je po remiju s Hrvaško z megafonom v roki navijače vzpodbujal k vzklikanju protisrbskih in protimakedonskih gesel. Uefa ga je kaznovala z dvema tekmama prepovedi, albanski zvezi pa naložila skoraj za 50 tisoč evrov globe. Zaradi neprimernega vedenja njihovih navijačev na omenjeni tekmi je kaznovala tudi hrvaško zvezo. Ker je Turek Merih Demiral svoj gol v osmini finala proti Avstriji proslavljal s simolom Sivih volkov, podpornikov desničarskega ekstremističnega gibanja Ülkücü, ga je Uefa kaznovala z dvema tekmama prepovedi igranja. Kazen, a le pogojno, je dobil Jude Bellingham, ker se je ob proslavljanju zadetka, ki je Angleže proti Slovaški v osmini finala izvlekel v podaljšek, zagrabil za mednožje.
Kje so prvaki?
Da dobiš zmagovalce, potrebuješ poražence. Tudi Euro 2024 jih je dal nekaj. Hrvaška ostaja specialistka za svetovna prvenstva, na turnirju stare celine se je poslovila že po skupinskem delu. Sicer so prišli dlje kot na zadnjem svetovnem prvenstvu – v Katar se sploh niso uvrstili -, a branilci naslova so hitro zaključili z Eurom 2024. Italija je z nastopi v Nemčiji končala v osmini finala. Čez skupino s Španijo, Hrvaško in Albanijo je še šlo, a v bojih za izpadanje je bila prepričljivo boljša Švica. Je pa hiter izpad preživel selektor Luciano Spalletti. Z italijanske nogometne zveze so sporočili, da bo 65-letnik tudi v prihodnje vodil izbrano vrsto.
Na mladih svet stoji ...
Turnir v Nemčiji je na največji oder dokončno postavil tudi nekaj najstnikov. Turek Arda Güler je zablestel že na svojem debiju na največjem tekmovanju. Z evrogolom, s projektilom s 26 metrov je pomagal svoji reprezentanci do zmage proti Gruziji s 3:1 in z 19 leti ter 114 dnevi postal najmlajši nogometaš, ki je zadel že na svoji prvi tekmi na Euru. Angliji je do finala pomagal tudi 19-letni vezist Kobbie Mainoo, Španija pa je svojega čudežnega dečka našla v Laminu Yamalu. Član Barcelone, ki je dan pred finalom praznoval (šele) 17. rojstni dan, se je uveljavil v prvi enajsterici furije, zablestel pa je z evrogolom v polfinalu proti Španiji.
… a veterani se ne dajo
So pa tudi veterani dokazali, da še niso za staro šaro. Hrvat Luka Modrić je z golom proti Italiji z 38 leti in 289 dnevi postal najstarejši strelec na evropskih prvenstev. Njegovemu sedem mesecev starejšemu nekdanjemu soigralcu pri Realu Cristianu Ronaldu je izboljšanje rekorda z ubranjeno enajstmetrovko v osmini finala preprečil Jan Oblak, je pa njegov portugalski rojak Pepe z 41 leti postal najstarejši igralec z nastopom na evropskih prvenstvih. Ronaldo je kljub temu odprl knjigo rekordov, postal je prvi nogometaš z nastopi na kar šestih evropskih prvenstvih, naslovu najboljšega strelca turnirjev, ki si ga je zagotovil že pred tremi leti, je dodal še titulo najboljšega podajalca EP.
