Na letališču v turški prestolnici Ankari so včeraj potekali prizori, kakršne smo vajeni iz hollywoodskih filmov. Zgodila se je večja izmenjava političnih zapornikov med Rusijo in Zahodom. Turške oblasti so potrdile izmenjavo 26 ljudi, od teh je 24 zapornikov, ki so jih pripeljali iz sedmih držav - Združenih držav Amerike, Nemčije, Poljske, Slovenije, Norveške ter Rusije in Belorusije. Deset ljudi, med njimi dva mladoletnika, so ruske oblasti z državnim letalom odpeljale v Rusijo, preostalih 16 pa v nasprotni smeri v Nemčijo in ZDA. Portal 24ur.com je poročal o dveh izmenjavah. Ena naj bi potekala čez Kaliningrad, rusko enklavo na Baltiku, druga čez Ankaro.
Del izmenjave sta bila novinar Wall Street Journala Evan Gershkovich, ki je bil v Rusiji pred kratkim obsojen na 16 let zaradi vohunjenja, in nekdanji ameriški marinec Paul Whelan, pridržan od leta 2018. Uredništvo Wall Street Journala je izjavilo, da čuti veliko olajšanje, so pa opozorili, da je v Rusiji in po svetu še vedno neupravičeno zaprtih veliko novinarjev. Organizacija Novinarji brez meja je opozorila, da Gershkovich za opravljanje novinarskega dela ne bi smel v ruskem zaporu preživeti niti enega dneva.
Del paketa so bili še nemški državljan Rico Krieger, ki je bil v Belorusiji konec junija obsojen na smrtno kazen zaradi sodelovanja v ekstremistični skupini in terorizma, ruski opozicijski politik Ilija Jašin in pripadnik ruske tajne službe FSB Vadim Krasikov, ki je v Nemčiji prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi umora čečenskega poveljnika.
Biden zaradi ruskih vohunov klical Goloba
Med šestindvajseterico sta bila tudi decembra 2022 v Ljubljani prijeta ruska vohuna, ki sta se izdajala kot argentinska državljana Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, v resnici pa sta Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva. Portal 24ur.com je poročal, da sta se okoli 12. ure na letališču Jožeta Pučnika na Brniku vkrcala na letalo ameriške zunanje obveščevalne agencije CIA in zapustila Slovenijo v smeri Ankare. Z njima sta bila tudi njuna otroka, ki sta bila vse od prijetja vohunov v oskrbi centra za socialno delo. Vohuna sta sicer včeraj, ko še javnost ni vedela za izmenjavo, priznala očitke iz obtožnice in sklenila sporazum s tožilstvom. Obsojena sta bila na 19 mesecev zapora in prejela odločbo o izgonu iz države za obdobje petih let. Pred tem naj bi ves čas krivdo zanikala. K priznanju ju je najverjetneje prepričal tedaj še tajni dogovor o izmenjavi. Kot še poroča portal, sta se o izmenjavi v nedeljo po telefonu pogovarjala predsednik ZDA Joe Biden in slovenski premier Robert Golob.
Da bo izmenjava, se je špekuliralo že v sredo
Biden je izmenjavo zapornikov označil kot velik dosežek demokracije. "Pogajali smo se o izpustitvi 16 ljudi iz Rusije, vključno s petimi Nemci in sedmimi ruskimi državljani, ki so bili politični zaporniki v svoji državi. Nekateri od teh žensk in moških so bili več let neupravičeno pridržani. Vsi so preživeli nepredstavljivo trpljenje in negotovost. Danes je njihove agonije konec," je dejal. Da se nekaj v zvezi z izmenjavo dogaja, so ameriški mediji poročali že v sredo. Ni pa še bilo znano, da bosta del izmenjave tudi v Sloveniji odkrita in prijeta ruska vohuna. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je v sredo dejala, da se ne bodo pogajali javno, saj morajo biti previdni. John Kirby, svetovalec v Beli hiši za nacionalno varnost, pa je dejal, da si Bidnova administracija vseskozi prizadeva, da bi v domovino vrnila novinarja Evana Gerashkovicha in nekdanjega marinca Paula Whelana. Zadeve še včeraj dopoldan ni želel komentirati tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ruska tiskovna agencija Ria Novosti je objavila, da je v Kaliningradu, ruski enklavi na Baltiku, medtem pristalo rusko vladno letalo, ki so ga v preteklosti, nazadnje leta 2022, že uporabljali pri izmenjavi ameriške košarkarice Brittney Griner in Viktorja Bouta, ki je bil v ZDA zaprt zaradi trgovanja z orožjem.
Ankara ni bila izbrana naključno
Včerajšnja izmenjava v Ankari je bila, sodeč po poročanju tujih medijev, ena največjih in najpomembnejših v sodobni zgodovini. Ne le zaradi števila izmenjanih zapornikov, temveč tudi števila vključenih držav, čeprav je izmenjava potekala med svetovnima velesilama - ZDA oziroma Zahodom in Rusijo. Izmenjava priča tudi o tem, da kljub zaostrenim razmeram zavoljo vojne v Ukrajini obveščevalne službe sprtih držav med seboj še zmeraj komunicirajo. Da je izmenjava potekala v Turčiji, naj ne bi bilo naključje. Direktor turške obveščevalne službe MIT, Ibrahim Kalin, se je prejšnji teden v Ankari srečal z ruskim kolegom. Turčija je kot članica zveze Nato ohranila dobre odnose z Rusijo, tudi na račun prijateljskega odnosa med turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Izmenjave potekale tudi med drugo svetovno vojno
Izmenjave zapornikov, v tem primeru političnih, so možne tudi, kadar so odnosi med državami slabi. BBC piše, da so se skozi zgodovino takšne izmenjave vedno dogajale. Tudi na vrhuncu hladne vojne. Tedaj so izmenjave med Moskvo in Washingtonom večinoma potekale v Berlinu. Po tem je bil tudi posnet z oskarjem nagrajeni film Most vohunov. Tudi Ukrajina in Rusija sta v več kot dve leti trajajoči vojni že izmenjali zapornike. Prav tako delno Izrael in Hamas. Iz druge svetovne vojne je znan primer, ko so imeli na vzhodni fronti Nemci zajetega Stalinovega sina Jakova, Sovjeti pa Hitlerjevega nečaka. Stalin naj bi zavrnil možnost izmenjave, saj je, kot naj bi bil dejal, vojna vojna.
Razlogi za izmenjavo so preprosti. Obe strani imata nekoga, ki si ga druga stran želi. Ni pa se o izmenjavi enostavno dogovoriti. Nobena stran ne želi drugi izročiti nekoga pomembnega. Obveščevalne službe izmenjave po navadi organizirajo daleč od oči javnosti. Tokratna izmenjava je izjema, spremljal jo je cel svet.
Slovenija zaupanja vreden in enakovreden partner pri doseganju kolektivne varnosti
Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk je v izjavi za javnost zapisal, da je slovenska obveščevalno varnostna agencija na podlagi intenzivnega sodelovanja s partnerskimi obveščevalnimi službami EU, ZDA in Nata izvedla aktivnosti, s katerimi je Slovenija sodelovala v obsežni izmenjavi obsojencev in pripomogla k izmenjavi državljanov EU in ZDA ter Ruske federacije.
"S tem smo prispevali k izpustitvi oseb, ki jim je bila v Ruski federaciji neupravičeno odvzeta prostost in so bili po krivem obsojeni, tudi na smrt, zaradi opravljanja novinarskega dela, zaradi osebnih ali političnih prepričanj ali pa zaradi opozarjanja na kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Ruski federaciji. Ob tem ostajajo naše misli z vsemi, ki v zaporih Ruske federacije prestajajo kazni samo zato, ker nasprotujejo nesmiselni vojni zoper Ukrajino in nimajo pravice do svobodnega izražanja," tako Volk. Dodaja, da se Slovenija s tem potrjuje kot zaupanja vreden in enakovreden partner pri doseganju kolektivne varnosti, ki dosledno zagovarja načela medsebojne podpore in solidarnosti, kar prispeva k varnosti vseh državljanov in vseh članic zavezništev, tako EU kot NATO.
"Ob tem gre zahvala vsem, ki so bili vključeni v to izjemno odmevno, predvsem pa obsežno in enkratno mednarodno operacijo. Dokazali so visoko strokovnost in potrdili, da sistem slovenske nacionalne varnosti deluje tudi v najzahtevnejših razmerah," je zaključil Volk.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
