Premier Robert Golob je bil v začetku oktobra zaskrbljen zaradi napovedane ukinitve delovnih mest v šempetrskem Mahleju. Od gospodarskega ministra Matjaža Hana je zato pričakoval ukrepe, s katerimi bi preprečili dodatno ukinjanje delovnih mest in spodbudili ustvarjanje novih zaposlitev v regiji. Nekaj dni kasneje se je Golob zaradi razmer na trgu že sestal s predstavniki slovenske avtomobilske industrije, da bi panogi pomagali prebroditi morebitno krizo. V začetku novembra je Golobova vlada izdala odlok zaradi težav v sektorju pšenice v letu 2023. Namen ukrepa je bil dodelitev finančne pomoči pridelovalcem  pšenice zaradi visokih stroškov pridelave in nizkih odkupnih cen, so tedaj sporočili z Gregorčičeve.

Kot so pred dnevi poročali pri Delu, se je od izbruha covida-19 zaradi različnih interventnih ukrepov vsota državnih pomoči občutno povečala, saj je država dodatno namenjala sredstva za blaženje posledic epidemije covida-19, reševanje energetske krize, sanacijo posledic poplav …, pri čemer naj bi do državnih pomoči bolj tolerantna postala tudi Evropska komisija. Po podatkih ministrstva za finance, ki jih je objavil osrednji slovenski časnik, je Slovenija lani razdelila za dobro milijardo evrov državnih pomoči, od tega največ za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu in za naravne nesreče oziroma izredne dogodke, skupaj 374 milijonov evrov. Med splošnimi pomočmi pa s 182 milijoni evrov izstopa varstvo okolja, s 146 milijoni evrov mu sledi zaposlovanje, med večjimi prejemniki pa je s približno sto milijoni na leto že več let kopenski transport, pri čemer gre predvsem za sofinanciranje železniškega prevoza.

Medtem pa medijska panoga, ki se že več kot desetletje krčevito bori z najrazličnejšimi krizami, še vedno čaka na pomoč države. In kot smo nedavno razkrili v Večeru, zadnji odhodi uveljavljenih novinarjev iz panoge in odpuščanja v medijskih hišah tudi že kažejo rezultate, saj je bilo po podatkih državnega statističnega urada ob koncu letošnjega avgusta v državi najmanj delovno aktivnih novinarjev v zadnjih desetih letih. "Tako kot medijska hiša Delo sem bil tudi sam pobudnik predloga, da vlada tiskanim medijem priskoči na pomoč. Seveda ob hkratni aktivnosti pri pripravi nove medijske zakonodaje pod okriljem kulturnega ministrstva. Bilo je celo nekaj sestankov, usklajevanj. Pripravili smo tudi predloge, izračune, najkonkretnejši je bil, da država subvencionira raznos časopisov. Kot denimo naša zahodna soseda Italija, ki medijem za to vsako leto nameni več 10 milijonov evrov, po zadnjih meni znanih podatkih 70 milijonov evrov. Pa je vse potihnilo, oblast mediji zanimajo predvsem takrat, ko jo skrbi njena podoba v javnosti. Ali ko potrebuje glasove volivcev. Medtem pa naklade padajo, stroški se zvišujejo. Še leta 2022 smo za tono papirja odšteli 475 evrov, lani že čez tisoč, letos v poprečju 800 evrov. Za lažjo predstavo: tono tega papirja potiskamo v manj kot pol ure," katastrofalne razmere v medijski panogi opisuje odgovorni urednik Dela Bojan Budja.

Podobno razmišlja tudi odgovorni urednik Večera in bivši predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik. "V medijski panogi so razmere že dolgo zelo zaostrene, krizna situacija ni od včeraj. Opozoril, da se pomemben steber demokratične družbe, ki skrbi za nadzor oblasti, sesuva, je bilo nešteto, od novinarjev, urednikov, novinarskih organizacij in ne nazadnje tudi od založnikov oziroma vodstev medijskih podjetij. Različne vlade so doslej pokazale kar nekaj posluha za pomoč različnim panogam in to pomoč tudi realizirale, pa naj si je šlo za lokalno oziroma nacionalno pogojene krize ali krize zaradi dogodkov v mednarodnem okolju (epidemija, energetska kriza ...). Država subvencionira številna delovna mesta in proizvodnjo, s čimer seveda ni nič narobe. Je pa zelo narobe, neresno in neodgovorno, da ta volja vedno znova uplahne ali povsem izhlapi, ko gre za medije. Golobova vlada oziroma koalicija je tozadevno obljubljala veliko, a je ostalo bolj ali manj pri tem," poudarja Stepišnik. Zakaj pa? "Glede na situacijo in glede na številne pogovore, ki smo jih predstavniki medijev in novinarskih organizacij imeli tudi z aktualno oblastjo, skoraj ne morem brez zaključka, da ne gre za nepoznavanje razmer, ampak za ignoranco, morda celo za to, da takšni ali drugačni oblasti poglabljanje krize, finančne, razvojne in kadrovske, v medijih ustreza. To nam veliko pove o politiki in njenem odnosu do medijev. Najbrž je vse šibkejši medijski steber v interesu tistih, ki se ne želijo gledati v medijskem ogledalu, ki jim ustreza stanje, v katerem novinarji (p)ostajajo delavci za produkcijskim strojem novic, kjer ni ne časa ne manevrskega prostora za preiskovalne zgodbe in neprijetna vprašanja, na katere bi morali odgovarjati nosilci moči," odgovarja odgovorni urednik Večera in dodaja, da so modeli pomoči, ki so jih uvedle demokratične države zahodnega tipa, znani in delujejo. Zato se zavzema za model subvencioniranja delovnih mest in produkcijskih zmožnosti v medijskih organizacijah, ki imajo profesionalen uredniški in novinarski, pa tudi produkcijski kader, ki ustvarja visoko profesionalne, po etičnih kodeksih normirane, urednikovane vsebine. "Država subvencionira avtobusne in železniške prevoze, da zagotavlja mobilnost prebivalstva. Pa lahko naštevamo dalje. Mar ni cilj razvite demokratične države, da ima obveščene, opolnomočene državljane, ki so sposobni kritično razmišljati, stopati v javni prostor in niso lahek plen lažnih prerokov populizma? V Sloveniji za zdaj očitno ne." 

Zakaj torej takšne razlike pri obravnavi medijske panoge v primerjavi z ostalimi sektorji, ki so vselej deležni takojšnje pomoči, ko nastopi kriza? Lahko takšno pomoč medijske hiše pričakujejo v prihodnje? Kako bi lahko država pomagala pri ohranitvi kakovostnega novinarstva? To so le nekatera vprašanja, s katerimi smo se obrnili na premierja Roberta Goloba. A konkretnih odgovorov nismo prejeli. V kabinetu predsednika vlade so zgolj ponovili, da je medijem na voljo redni letni razpis za sofinanciranje medijskih vsebin – letos je njegova vrednost znašala približno tri milijone evrov, torej skoraj toliko, kolikor je bila aktualna vlada pripravljena prispevati za vojaški resničnostni šov - in da trenutni predlog novega zakona o medijih daje podlago za pripravo različnih oblik finančnih pomoči medijem. A ob tem velja dodati, da vlada novega medijskega zakona še ni sprejela, zato je vprašanje, kdaj in v kakšni obliki ga bo in če bo sploh začel veljati, medtem ko naj bi ministrstvo za kulturo razpis, ki je bil v preteklih letih večkrat zlorabljen v politične namene, objavilo komaj v tem tednu.