Bili smo na Ženski akademiji za inovacije na podeželju: Tak je prehod s podeželja v digitalno dobo

Ženske predstavljajo polovico prebivalstva, pa so pogosto še vedno v slabšem položaju kar se tiče podjetništva. Tiste, ki živijo na podeželju, imajo še manj možnosti za razvoj uspešnih podjetniških zgodb, zato je Ženska akademija za inovacije na podeželju združila oboje - ženske in podeželje. 20 nadobudnih posameznic je tako na podeželju v bližini Zagreba sodelovalo na enotedenskem izobraževanju za podjetnice. To akademijo je že drugo leto zapored organiziralo podjetje Huawei. 

Udeleženke je združeval skupni cilj, da svoje lokalne podeželske skupnosti popeljejo v digitalno dobo. Pod okriljem Evropske akademije za vodenje (ELA) je mlade udeleženke nagovorilo več kot 50 svetovno znanih mentoric in mentorjev, ki so delili svoje izkušnje ter poudarili ključno vlogo žensk pri ustvarjanju novih priložnosti za podeželsko Evropo. 

V tednu dni so se zvrstila predavanja in delavnice s področij podjetništva, uporabe novih tehnologij za zeleno prihodnost, digitalizacije malih in srednje velikih podjetij, pridobivanja sredstev ter umeščanja lokalnih izdelkov na globalne trge. Mentorji in mentorice so udeleženke spodbujali k iskanju rešitev, ki lahko prinesejo dejanske rezultate v njihovih regijah, program pa udeleženke spodbuja tudi k temu, da postanejo vzornice za druge podeželske ženske.

Združuje jih želja po ustvarjanju novih priložnosti

Program Evropske akademije za vodenje je letos prvič gostil tudi kandidatke z Islandije, Turčije in Švice, poleg dosedanjih kandidatk iz držav članic EU, Ukrajine in Zahodnega Balkana. Dvajset študentk, izbranih iz konkurenčnega nabora talentov, prihaja iz najrazličnejših področij, kot so inženirstvo, medicina, kmetijstvo in družboslovje, združuje pa jih želja po ustvarjanju novih priložnosti za podeželske skupnosti. Izbrane so bile s strani neodvisne komisije, vsaka pa je prejela polno štipendijo podjetja Huawei za udeležbo na akademiji.

V letošnjo izvedbo Ženske akademije za inovacije na podeželju so bile pomembno vključene tudi Slovenke, ki so s svojim znanjem in izkušnjami obogatile program. Med njimi je bila udeleženka Maša Brandstätter, kot predavateljica je svoje strokovno znanje delila tudi dr. Saša Štraus, višja strokovnjakinja za področje trajnostnih prehranskih sistemov v ITC & DIH AGRIFOOD, poleg nje pa je bila prisotna tudi nekdanja evropska komisarka za promet, dr. Violeta Bulc, ki je udeleženke spodbudila k povezovanju in ustvarjanju trajnih partnerstev.

Na Goričkem se ukvarjata z regenerativnim kmetijstvom

Maša Brandstätter že šest let živi na Goričkem, kamor se je s partnerjem preselila iz Ljubljane. "Študirala sem oblikovanje tekstila in oblačil in potem sem tudi nekaj let delala kot scenografinja v filmski industriji. Potem sva se s partnerjem odločila, da kupiva staro kmetijo na Goričkem in preselila sva se," je povedala. Zadnja tri leta se aktivno ukvarjata s pridelavo zelenjave po principu regenerativnega kmetijstva in z vzgojo cvetja za rezano cvetje. "Letos pozimi imava v planu narediti kalkulacije, kaj še dodati, da bova dosegla boljšo profitabilnost in bova v prihodnje lahko še koga zaposlila," je dejala. Kmetija mašAljaž sicer zelenjavo prodaja na domu in z dostavo strankam na dom. "Do zdaj sva to razvažala vse od Ljubljane v prihodnji sezoni pa nama to ne bo več treba, saj imava dovolj lokalnih strank," je še povedala Maša Brandstätter, ki je sicer zelo vesela, da se je lahko udeležila Ženske akademije za inovacije na podeželju. "Predvsem mi veliko pomenijo nova poznanstva, hkrati pa sem se v tem tednu tudi veliko naučila o podjetništvu, digitalizaciji in javnem nastopanju," je strnila misli.

Kljub kakšni slabosti več prednosti življenja na podeželju

Da je podeželje podjetnicam predvsem v navdih, so ponavljale številne. Tako tudi udeleženka Siobhan Gallagher iz Irske, ki se ukvarja z bančništvom in s projekti v nevladnih organizacijah. Prihaja z irskega podeželja, živi kakšnih 20 minut od meje s Severno Irsko in je več kot dve uri oddaljena od glavnega mesta Dublin. "To je precej odmaknjena lokacija, a zame je to raj na Zemlji," je dejala in povedala, da je nekaj let živela in delala v Dublinu, a se je preveč rada vsak vikend vračala domov. Zato se je vrnila in na podeželju kupila hišo. Zdaj dela večinoma od doma. "Seveda so minusi dela v tako ruralnem okolju. Največja težava je promet in logistika, tam, kjer živim, je tudi zelo slab signal, zato vse klice opravljam preko interneta, ne preko mobilnega omrežja. A vseeno je zame več pozitivnih plati življenja na podeželju. Med drugim je to povezanost z lokalnim prebivalstvom in lepa narava," je dejala in dodala, da si na primer v Dublinu nikoli ne bi mogla kupiti nepremičnine, na podeželju pa si jo je lahko. "Danes, ko je svet tako digitalno povezan, niti ni več pomembno, če živiš v kakšnem večjem mestnem središču," je povedla.