Na situacijo je opozarjal tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava, se je odzval Robert Golob. "In danes sem v kazenski preiskavi, ker sem že pred dvema letoma opozarjal na to, kar danes vidi vsa Slovenija," je ocenil.
Napovedal je, da bo opozarjal še naprej: "Ampak včasih v tej državi nekatere strukture ne želijo, da se popolnoma legitimno izvoljena oblast ukvarja z njihovimi notranjimi zadevami, in sprožijo vse možne postopke, da bi izvoljeni oblasti preprečile, da bi take nepravilnosti, o katerih danes vsi govorimo, v resnici uredila. Ministrica Bobnar tega ni želela urediti in zato sva se razšla. Danes je moja največja nasprotnica. Le zakaj," tako Golob.
V oddaji Tarča na TV Slovenija so v četrtek med drugim objavili očitke, da naj bi bili varnostniki policisti nepooblaščeno zbirali zasebne podatke o tožilki iz zadeve Kavaški klan, pa tudi o predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. Poleg tega naj policija ne bi bila ukrepala, ko je sumljivo vozilo januarja zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz BiH in skesanca v zadevi Kavaški klan, ki je bil nato pred dnevi umorjen v Ljubljani. Iz policije so za Tarčo pojasnili, da so okoliščine tega dogodka preverjali, a ugotovitev ne morejo razkriti, ker bi lahko z razkritjem tajnih podatkov ogrozili življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo. Očitke, da naj bi na centru za varovanje in zaščito prihajalo do zlorab prikritih metod dela, pa so zvečer na policiji zavrnili. "Odločno zanikamo, da bi policisti centra zbirali podatke zaradi poročanja vodstvu centra ali vodstvu policije ali celo izvajali prikrite preiskovalne ukrepe," so zapisali.
"Poudarjamo, da policija prikrite preiskovalne ukrepe izvaja samo na podlagi zakona in odredb državnega tožilstva ali sodišč, zato so trditve o nezakonitem ravnanju policistov popolnoma neutemeljene," so reagirali na generalni policijski upravi.
Bobnar: Aktualni vodilni naj prenehajo s prelaganjem krivde
Bobnar je prek odvetnika odločno zavrnila očitke Goloba, da ni želela urediti razmer v Centru za varovanje in zaščito. "Odgovornost je na aktualnih vodilnih, ki naj vendarle prenehajo s prelaganjem krivde na ljudi, ki jih že dalj časa ni več v sistemu," piše v izjavi za javnost.
Bobnar od 14. decembra 2022 ni več ministrica za notranje zadeve, ministrstvo za notranje zadeve pa je vodila od junija do sredine decembra 2022. "V tem času je delovala strokovno in zakonito, skladno s predpisi. Pristojnost ministrstva v razmerju do policije je zakonsko točno določena," je zapisano v odzivu, ki jo je v imenu Bobnar medijem posredoval njen odvetnik Luka Švab.
Že skoraj dve leti policijo vodi generalni direktor, "ki ga je za polni mandat na podlagi nezakonitega sklepa imenovala sedanja vlada", v tem času pa se je tudi vodstvo Centra za varovanje in zaščito že dvakrat zamenjalo, so zapisali.
"Kriviti za situacijo, ki je bila predstavljena v Tarči, in tudi sicer za vse probleme in težave Tatjano Bobnar, ki že dve leti ni ministrica, in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije, ki to tudi že skoraj dve leti ni več, je naravnost bizarno," še navajajo v odzivu. Odgovornost je tako na aktualnih vodilnih, "ki naj vendarle prenehajo s prelaganjem krivde na ljudi, ki jih že dalj časa ni več v sistemu".
Predkazenski postopek se vodi zaradi ugotovljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je stvar pristojnih državnih organov, "ne Tatjane Bobnar", pa je pripomnil njen odvetnik.
Da je Tatjana Bobnar največja nasprotnica predsednika vlade, pa "je izjava, ki pa je sama po sebi zelo povedna", žogico premierju vrača odvetnik Bobnarjeve. Slednja ni nasprotnica nikogar, je pa odstopila z mesta ministrice, ker ni želela ravnati nezakonito, zato, da bi si ohranila ministrski položaj, so podčrtali v izjavi. "Vse ostalo je manipulacija in zavajanje ljudi," so sklenili.
Lindav: S premierjem se nikdar nisem pogovarjal o razmerah v Centru za varovanje in zaščito
Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav zanika očitke premierja Goloba, da je na razmere v Centru za varovanje in zaščito opozarjal tako Lindava kot tedanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Odgovornost za nastalo situacijo v policiji bo premier med drugim moral iskati pri sebi, meni Lindav.
"Na tem mestu poudarjam, da se s premierjem Golobom nikoli nisem pogovarjal o razmerah v Centru za varovanje in zaščito," je v odzivu zapisal Lindav. Obe njuni srečanji je podrobno pojasnil v poročilu, ki ga je od njega zahteval "ta isti premier decembra 2022", pred parlamentarno preiskovalno komisijo in v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije, je nanizal Lindav.
"Predsednik vlade Robert Golob se je v kazenskem postopku po meni znanih podatkih znašel zaradi utemeljenega suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj in ne zato, ker naj bi opozarjal na nepravilnosti - na drugi strani pa je dejstvo, da sem sam že skoraj dve leti deležen diskreditacij in različnih postopkov, ker sem pričal o domnevnih nepravilnostih," je dodal Lindav.
Ob tem je poudaril, da je bil z mesta v. d. generalnega direktorja policije razrešen 23. februarja 2023, od 16. februarja letos pa je upokojen. "Tako že skoraj dve leti funkcijo generalnega direktorja policije opravlja človek, ki ga je za polni mandat na podlagi nezakonitega sklepa uradniškega sveta in na predlog ministra Boštjana Poklukarja imenovala vlada Roberta Goloba, ki to nezakonito stanje še vedno vzdržuje," se je obregnil tudi ob postopek imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića.
"Ne vem, kakšni so razlogi, da predsednik vlade za vse težave, povezane s policijo, krivi mene, vendar je več kot očitno, da bo moral odgovornost za nastalo situacijo v policiji iskati pri trenutnem generalnemu direktorju policije, aktualnem ministru za notranje zadeve in nenazadnje pri sebi kot predsedniku vlade," je sklenil Lindav.
