Zoki, Zoki, so vzklikali podporniki, ko je val navdušenja zajel zagrebško Tvornico kulture, štab Zorana Milanovića, potem ko so hrvaške televizije točno ob 19. uri objavile rezultate vzporednih volitev drugega kroga predsedniških volitev. Te so Milanoviću pripisale visoko zmago s kar 77,86 odstotka glasov, njegovemu protikandidatu Draganu Primorcu pa hud poraz z 22,14 odstotka. Po preštetih 99 odstotkih volilni rezultat ni veliko drugačen. Milanović je osvojil 75 odstotkov, Primorac pa 25 odstotko.
Milanović vladi poslal sporočilo
Milanović je v govoru dejal, da je zanj to velik dan. "To zmago vidim kot priznanje za moje delo v zadnjih petih letih in zaupanje, ki ga imajo ljudje vame. To je sporočilo hrvaškega naroda vsem, ki bi ga morali slišati, in prosim, da ga slišijo." Vladi je kot v prvem krogu ponudil roko sodelovanja in poudaril, da so volivci izvršni oblasti poslali jasno sporočilo.
"Držal se bom ustave. Karkoli si mislite o tem, se s tem strinjajo volivci. Ne zahtevam oblasti, temveč gre za vprašanje dolžnosti. Moja dolžnost je, da sem enakopraven v zadevah zunanje politike, ker tako zahteva ustava. V obrambno-varnostnih zadevah bom vrhovni poveljnik, ne enakovreden, ampak prvi po rangu, ker tako piše v ustavi," je izpostavil. Dodal je, da ne bo napovedoval nikakršnih dopisov niti javnega pritiska na predsednika vlade, a da se bodo "morali pogovarjati". "Drugi tek je končan, poglejte semafor," je še izjavil.
Rezultati so torej še bolj prepričljivi, kot so jih napovedale javnomnenjske ankete. Rezultati vzporednih volitev sicer še ne vključujejo glasov hrvaških državljanov, ki volijo v drugih državah. Volivci iz diaspore prispevajo med 2,5 in tremi odstotki glasov.
Ko je hrvaška volilna komisija začela objavljati prve delne uradne rezultate, se je podpora Milanoviću ustalila na nekje tričetrtinski večini, blizu 75 odstotkov. Vzdušje v štabu Milanovića je bilo odlično. Pilo se je pivo, vrteli so rock in pop glasbo.
Poraz za Plenkovića
Ivica Puljak, župan Splita in predsednik stranke Centar, ki podpira Milanovića, je v prvem odzivu po objavi vzporednih volitev dejal, da je to hud poraz HDZ. "To je sporočilo za HDZ in Andreja Plenkovića, da ga ljudje ne želijo več. Kampanja je bila orientirana v smislu Milanović proti Plenkoviću. Vlada nima več legitimnosti hrvaškega ljudstva. Jasno je, da ljudje bolj verjamejo Milanoviću. Videli smo, kako se je Plenković po prvem krogu odrekel svojemu kandidatu. To je stranka, ki se je pripravljena odreči vsakomur, samo da bi se obdržali na oblasti," je bil kritičen Puljak. Takoj po objavi rezultatov vzporednih volitev se je na družbenem omrežju Facebook oglasil tudi Milanović z eno samo besedo "Hvala!"
Da sta za Milanovićev triumf najbolj zaslužna predsednikovo trdo delo in katastrofalna kampanja HDZ, nam je dejal dolgoletni poslanec SDP Arsen Bauk. Tudi on pravi, da gre za hud poraz Plankovića: "To je plebiscitarna zmaga. Vsaka vlada, ki spoštuje svoje državljane, bi morala spoštovati tako zmago in se vprašati, kaj je naredila narobe, da je človek, ki ga nenehno kritizirajo in ga žalijo, tako visoko zmagal."
Ko se voli neposredno, HDZ nima možnosti
Zakaj potem ni uspelo SDP premagati HDZ na parlamentarnih volitvah, ko je bil Milanović neuradni kandidat opozicije za mandatarja? "Saj tudi na tistih volitvah HDZ ni bila ravno uspešna. Treba je tudi vedeti, da gre za popolnoma druge volitve. Zdaj so volivci direktno volili kandidate, na parlamentarnih volitvah pa so volilne enote, menjave strank, koalicijska pogajanja. Na takih, direktnih volitvah HDZ nima možnosti. V zadnjih 25 letih so zmagali le enkrat, pa še to tesno," odgovori Bauk.
Največ volivcev je do 16.30 na volišča prišlo v varaždinski županiji (42,9 odstotka), najmanj pa v vukovarsko-sremski (28 odstotkov). Ko gre za mesta, kjer so sedeži županij, je bila največja udeležba v Varaždinu (44,3 odstotka), najmanjša pa v Vukovarju (27,9 odstotka). V mestu Zagreb se je volitev udeležilo 36,4 odstotka volivcev.
Hrvaške predsedniške volitve so potekale v mirnem in demokratičnem tonu. Državna volilna komisija je do zaprtja volišč prejela le nekaj prijav, ki so se večinoma nanašale na kršitve volilnega molka na družbenih omrežjih, za katere pa na hrvaških predsedniških volitvah niso predvidene nobene sankcije.
Afera ruski boti naročena?
Pred dnevi je britanska nevladna organizacija Center for Information Resilience (CIR), ki se ukvarja z odkrivanjem groženj demokraciji, objavila raziskavo, v kateri naj bi zaznali vplivanje ruskih botov na predsedniške volitve na Hrvaškem. Ti naj bi na družbenih omrežjih hvalili Milanovića, saj da je kritik Zahoda. No, na seznamu lažnih profilov oziroma botov so bile tudi resnične osebe, med drugim tudi novinarji. Hrvaški mediji so nato kontaktirali direktorja organizacije Rossa Burleyja, ki je povedal, da raziskave niso delali oni, temveč nekdo iz Hrvaške, oni pa so jo samo objavili. Omrežji X in TikTok sta raziskali sume in nista zaznali prisotnosti ruskih botov, povezanih z volitvami na Hrvaškem.
Hrvaški kolegi, ki spremljajo primer, so nam povedali, da CIR financirata britanska in ameriška vlada, njihove raziskave pa da objavljajo vplivni svetovni mediji. "Tisti, ki so delali raziskavo, sploh niso preverjali IP-naslovov, niso se poglobili v raziskovanje, ali gre resnično za bote. Prav tako so za proruske označili medije, ki pa so naklonjeni desni opciji in HDZ," smo izvedeli. Hrvaški kolegi, ki niso želeli biti imenovani, trdijo, da je seveda možno, da so boti prisotni, vendar ne v tem primeru. Nekateri zato domnevajo, da je šlo za naročeno raziskavo, da bi se zmanjšala razlika Dragana Primorca za Zoranom Milanovićem.
