Oglasno sporočilo
To je operetni biser, znamenita mojstrovina kralja valčkov, ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev. Verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva.
Johanna Straussa mlajšega je k pisanju operet spodbudil sam Jacques Offenbach, ki je menil, da je kralju avstrijske lahke glasbe novi odrski žanr tako rekoč pisan na kožo. Gledališče v 19. stoletju pač še ni bilo elitistična ustanova, temveč prostor, v katerem so se srečevali vsi in vsakršni ljudje. Očarljiva in iskriva uvertura operete Netopir je slikovit glasbeni portret celotnega dela. Strauss je uporabil tradicionalni klasični orkester, kjer ob godalni osnovi za karakterizacijo oseb in oris razpoloženja izstopijo solistična trobila in pihala, v uverturi pa kot tankočutna pripovedovalka nastopi oboa.
Netopir slovi po mojstrskih ansamblih, bogatijo pa ga številne spevne arije, ki za pevce niso »lahko čtivo«.
Z arijami je Strauss obdaril vse pevske soliste, še posebej pa »opernega pevca« Alfreda, princa Orlovskega in temperamentno Rosalindo. V nekdanji »lepi« svet poslušalce zapelje napitnica Bratec moj, sestrica in bratec tvoj, prisrčna veselost in vedrina se z odra kmalu preselita med občinstvo.
Režiser Krešimir Dolenčić pravi, da se v dinamični zgodbi Netopirja pravzaprav ne zgodi nič. »Izposodijo si nekaj oblek in mask in s pomočjo goljufije ukradejo žepno urico. Vse je natanko tako kot mora biti in nič se ne sme spremeniti. Svet je dober in lep, Dunaj je mikaven, očarljiv in skrivnosten pa malce tudi dekadenten, kar ni nikoli prenehal biti. V tej metropoli, ki so jo leta razglašali za najbolj zaželeno mesto prebivanja na svetu, so vselej obstajali tudi to netopirsko podzemlje, nenavadne zgodbe, skrivnosti, tihotapstvo, lahkomiselnost, razredna delitev, nezakonita dejavnost in brezpravje na površju popolnega sveta. Natanko takšnega, kakršnega si lahko ogledamo vsako leto 1. januarja na novoletnem koncertu,« razlaga režiser, ki je ob sodelovanju scenografa Andreja Stražišarja, kostumografa Alana Hranitelja in oblikovalca luči Andreja Hajdinjaka ustvaril prepričljivo dunajsko zgodbo.
Opernim in baletnim solistom, zboru in orkestru bo dirigiral Ayrton Desimpelaere. Nakup vstopnic je možen pri blagajni Opere in Cankarjevega doma ter prek spletne strani opera.si.
