Le analiza krvi namreč jasno pokaže, kako dobro skrbimo zase, ali se borimo z vnetnimi procesi oziroma kaj nam slabi in ruši imunski sistem.
Kompletna krvna slika
Kompletna krvna slika je osnovna laboratorijska analiza krvi, s katero ugotovimo splošno zdravstveno stanje organizma, odkriva pa tudi različna odstopanja, kot so slabokrvnost, vnetja, virusna obolenja, podhranjenost, izpostavljenost strupenim snovem oziroma zastrupljenost. Analiza prinese uvid v število in kakovost eritrocitov, trombocitov in levkocitov.
Eritrociti (Er)
Rdeče krvničke so odgovorne za prenos kisika in ogljikovega dioksida po organizmu.
Referenčne vrednosti:
M 4,5-6,3 x 10 na 12/l
Ž 4,2-5,4 x 10 na 12/l
Povečane vrednosti: kronična pljučna bolezen, o navideznem povišanju pa govorimo pri veliki izgubi tekočine (močno potenje, bruhanje, driska).
Zmanjšane vrednosti: eden od kazalcev morebitne slabokrvnosti skupaj s hematokritnimi, hemoglobinskimi in eritrocitnimi vrednostmi.
Levkociti (Le)
Bele krvničke nastajajo v kostnem mozgu, njihova naloga je zaščita organizma pred infekcijami.
Referenčne vrednosti: 4-10 x 10 na 9/l
Povečane vrednosti: najpogosteje znak bakterijske okužbe, sicer pa tudi akutne zastrupitve, krvavitve, alergije in levkemije.
Zmanjšane vrednosti: lahko kažejo na virusno okužbo, malarijo, tifus oziroma na poškodbe kostnega mozga zaradi obsevanja ali jemanja nekaterih zdravil, denimo za zdravljenje določenih vrst raka.
Hemoglobin (Hb)
Hemoglobin je rdeče barvilo, ki vsebuje železo. Nahaja se v rdečih krvničkah. Njegova naloga je, da prenaša kisik iz pljuč proti drugim delom telesa, ogljikov dioksid pa iz njih vrača v pljuča.
Referenčne vrednosti:
M 140-180 g/l
Ž 120-160 g /l
Zmanjšane vrednosti: skupaj z zmanjšanimi vrednostmi eritrocitov in železa opozarjajo na slabokrvnost.
Hematokrit (Htc)
Hematokrit je volumen rdečih krvničk v krvi.
Referenčne vrednosti:
M 0,40-0,50 L/l
Ž 0,35-0,48 L/l
Povečano število: policitemija rubra vera (redka bolezen z neznanim vzrokom, ki prizadene predvsem starejše).
Pomanjkanje: dehidracija, slabokrvnost.
Referenčne vrednosti
Povedo območje posamezne vrednosti pri 95 odstotkih zdravih posameznikov in so največkrat podane od - do, kar pomeni, da so orientacijske. Razlikujejo se od laboratorija do laboratorija (zaradi različnih aparatov in tehnik), nanje vplivajo tudi rasa, spol, starost, del dneva ob odvzemu krvi, ali ste predtem jedli, stres, biološki ritem (na primer menstrualni ciklus), nosečnost in uživanje zdravil.
Bolj kot referenčne vrednosti je zgovorno njihovo padanje ali naraščanje. Zato pri določenih boleznih zdravniki naročijo odvzem krvi večkrat, lahko tudi vsak dan. Ker pa se razlikujejo tudi od laboratorija do laboratorija, upoštevajte tiste, ki jih imate napisane na izvidu. Vsako malenkostno odstopanje ni nevarno. Prav tako laboratorijski izvidi redko koristijo brez zdravniškega pregleda. Če ste v skrbeh, se posvetujte z zdravnikom, ki ima vaše prejšnje izvide in jih bo lahko primerjal. Prav tako najbolje pozna vaše zdravstveno stanje in vam ustrezno svetuje.
