Kajenje škoduje skoraj vsakemu organu v telesu. Zakaj nikotin ljudi tako zelo zasvoji?

Bonbon Bonbon
25.10.2022 06:00

Evropski kodeks proti raku vsebuje 12 priporočil, ob upoštevanju katerih se dokazano zmanjšujeta obolevnost in umrljivost za rakom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Tokrat skupaj z Društvom za boj proti raku Štajerske predstavljamo priporočilo Ne kadite, ki vsebuje dve pomembni sporočili:

  • Ne kadite in ne uporabljajte tobačnih izdelkov v kakršnikoli obliki.
  • Kadilci, čim prej opustite kajenje.

Navadni tobak (lat; Nicotiana tabacum) je iz rodu nicotiana in spada v družino razhudnikovk. Z dozorelostjo listi rastline začnejo rumeneti. To je tudi čas njihovega nabiranja in sušenja za namene kasnejše obdelave. Posušen tobak je po kemični sestavi zelo podoben svežemu. Do velike spremembe pa pride pri gorenju, ko iz okoli 2500 spojin nastane okoli 4000 spojin. Od teh je več tisoč strupenih in okoli 50 takih, ki povzročajo raka (cianid, katran, formaldehid, benzen, ogljikov monoksid, nikotin ...).

Nikotin služi tobakovcu kot obramba pred zajedavci, v cigaretah pa postane psihoaktivna substanca, zaradi katere kajenje povzroča odvisnost. Po ožilju, z vdihom, prispe nikotin v možgane in v njih stimulira tiste dele, ki uravnavajo razpoloženje. Stimulacija ni trajna, zato kadilec redno posega po cigaretah. Skozi zgodovino se je uporaba tobaka razširila v obliki cigaret, praška za njuhanje, pripravka za žvečenje, za kajenje pipe, e-cigarete itd. Vse škodujejo skoraj vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vplivajo na zdravje. Kajenje je dokazano povezano z rakom pljuč, žrela in grla, požiralnika, želodca, črevesja, ledvic in sečnega mehurja.

Profimedia

Po podatkih NIJZ v Sloveniji še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec. V starostni skupini od 25 do 74 let je leta 2021 kadilo 277.000 Slovenk in Slovencev. Od desetih nosečnic je ena kadilka. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre v Sloveniji vsako leto okoli 3600 ljudi, od tega četrtina pred 60. letom starosti. Med njimi izstopajo kronične pljučne bolezni in pljučni rak, srčno-žilne bolezni in možgansko-žilne bolezni. Spodbudno je, da se razširjenost kajenja med mladostniki v starostnih skupinah 11, 13 in 15 let v zadnjih letih zmanjšuje. Programe opuščanja kajenja ponujajo javni zdravstveni zavodi in tudi različne nevladne in zasebne organizacije. Po podatkih NIJZ okoli dve tretjini kadilcev želi opustiti kajenje.

Opustitev kajenja v razmerah globalne pandemije zaradi koronavirusa ima glede na ugotovitve strokovnjakov še toliko večji pomen. Pri nekadilcih je bilo zaznanih manj bolezenskih težav in tudi manj negativnih posledic. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta