Bonbon
Dobršen del teh trditev je potrdila sodobna znanost, številne druge pa je znanost razkrinkala kot neutemeljene pravljice. Izbrali smo nekaj razširjenih trditev in preverili, ali so znanstveno upravičene ali jih je treba pozabiti.
Manj spanja spodbuja hujšanje.
Ne drži. Res je, da se presnova med spanjem upočasni, vendar pa premalo spanja pripomore k povečanju telesne teže. Raziskave so pokazale, da lahko že ena ura spanja manj podre hormonsko ravnotežje. Takrat se v organizmu zniža raven hormona leptida, ki možganom sporoča, da je želodec poln, hkrati pa se zvišuje raven hormona grelina, ki možganom sporoči, da želodcu primanjkuje hrane. Iz tega sledi, da če boste več spali, boste lažje shujšali.
Tesna oblačila in tople kopeli škodujejo moški plodnosti.
Ne drži. Nobena od teh dveh trditev ni znanstveno dokazana. Tople kopeli lahko zvišajo telesno temperaturo, torej tudi temperaturo v modih, katerih temperatura je naravno nižja kot v drugih delih telesa. Porast temperature v testisih lahko zmanjša proizvodnjo semena, vendar je to le začasna sprememba. Po določenem času se naravne funkcije povrnejo k običajnemu tempu.
Liposukcija odpravlja tudi težave z venami.
Drži in ne drži. Odstranitev maščobnih celic z liposukcijo (izsesanjem) omili problem zastojev v pretoku krvi, pomaga v boju zoper celulit in slabo kroženje krvi. Vendar mora liposukcijo izvesti izkušen zdravnik, ker lahko poseg povzroči hematom in stanje še poslabša.
Limona je najboljši vir vitamina C.
Ni res. Limone in pomaranče vsebujejo okoli 50 mg vitamina C na 100 gramov sadja. To je dobro razmerje, vendar pa so veliko bogatejši vir vitamina C šipek (1200 mg/100 g sadja), črni ribez (190 mg/100 g) ali jagode (61 mg/100 g). In tudi kivi, paprika, cvetača ali surovo zelje vsebujejo več vitamina C kot agrumi.
Branje ob slabi svetlobi poškoduje vid.
Ni res. Čeprav smo v otroštvu pogosto slišali to opozorilo, pa očitno ni utemeljeno. Oftalmologi z newyorške univerze trdijo, da branje ob slabi svetlobi, podobno kot gledanje televizije ali računalniškega zaslona od blizu, za vid nima škodljivih posledic, ker se lahko človeško oko prilagaja. Seveda pa se oči ob taki navadi utrudijo.
Rdeče vino krepi srce.
Drži. Raziskave številnih univerz po vsem svetu so potrdile to staro trditev. Na človekovo srce ugodno delujejo - v kombinaciji z alkoholom - tanini in fenoli, torej snovi, ki jih grozdje ustvarja za svojo samoobrambo. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da ima enak vpliv tudi belo vino. Pomembno je poudariti, da ima takšen pozitiven vpliv samo zmerno pitje vina (kozarec ali dva na dan).
Po uživanju koščičastega sadja ni dobro piti.
Deloma drži. Raziskave so pokazale, da lahko ima bolečine v trebuhu tudi nekdo, ki je zaužil pol kilograma višenj, sliv ali marelic, ne da bi bil po zaužitju tega sadja kaj popil. Vzrok bolečin so klice kvasa, ki z vrenjem zmanjšujejo delovanje želodčne kisline - kozarec vode pa lahko ta učinek še poveča. Po zaužitju večje količine koščičastega sadja naj do pitja mine kaka ura, če pa pojeste le za dlan sadja, lahko takoj zatem že pijete.
Brstični ohrovt uničuje nevarne želodčne bakterije.
Res je. Ameriški znanstveniki so šele pred kratkim v brstičnem ohrovtu odkrili snov, ki je pri laboratorijskih poskusih ubijala bakterijo Helicobacter pylori. Ta bakterija lahko povzroči čir na želodcu in celo raka.
