Klopi so najaktivnejši prav v teh prvih zmerno toplih in vlažnih mesecih. Potem zanje postane prevroče ter presuho in lezejo le tisti del dneva, ko se ozračje nekoliko ohladi. V Sloveniji so prenašalci predvsem dveh nevarnih bolezni – lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Zdravniki vsako leto opažajo več prijavljenih primerov prve, a dopuščajo verjetnost, da zaradi boljše ozaveščenosti. Je pa število obolelih za eno ali drugo boleznijo odvisno tudi od vremenskih razmer.
Stara dobra zeliščna zaščita
Tudi v naravi se vedno najde protiutež za težave, ki nas v njej doletijo. Proti klopom tako učinkujejo številna eterična olja, ki zagotavljajo učinkovito zaščito, potrebo po pogostejšem nanašanju pa odtehta nestrupenost. Boj jim tako lahko napoveste denimo s citrusi: zavrite dve skodelici vode in dodajte poljubno kombinacijo narezanih agrumov (limona, limeta, pomaranča, grenivka). V vodi naj vrejo približno minuto, nato mešanico kuhajte še eno uro na zmernem ognju. Ko se ohladi, jo precedite, tekočino pa nalijte v steklenico z razpršilom. Po koži jo razpršite, preden se odpravite v naravo. Če se boste zunaj zadržali dalj časa, "bojni zvarek" uporabite tudi med hojo in pri hišnih ljubljenčkih. Od 10 do 15 kapljic izbranega eteričnega olja limone, pomaranče, melise, sivke, evkalipta ali geranije dodajte vodi oziroma organsko pridelanemu jabolčnemu kisu in mešanico nalijte v stekleničko z razpršilom. Tudi neemovo olje vas bo odlično ščitilo pred klopi, vendar morate mešanico porabiti v osmih urah od priprave, ker hitro izgublja moč. Recept: 5 ml olja zmešajte s pol litra vode. Ker pa je olje malce neprijetnega vonja, lahko dodate še nekaj kapljic eteričnega olja limonske trave.
V Sloveniji je največ klopov, od 23 do 45 odstotkov, okuženih z lymsko boreliozo, ki se kaže v različnih kliničnih oblikah, kot erythema migrans, meningitis, polinevropatija ali artropatija. V zadnjem desetletju je vsako leto v povprečju zbolelo 5000 Slovencev, največ na ljubljanskem, kranjskem in celjskem območju.
Osupljiv je podatek, da je z virusom klopnega meningoencefalitisa okuženih manj kot odstotek klopov – največ na Gorenjskem, Notranjskem in Celjskem, predvsem v predelu Mozirja. Desetletno povprečje (prijavljenih) obolenj je 250 na leto. Okuženi klopi pa so lani, tudi v primerjavi z 20- oziroma 30-letnim povprečjem, povzročili veliko manj tegob kot v preteklosti.
Pred odhodom v naravo in doma
Klope bomo vsekakor prej opazili, če se bomo oblekli v svetla oblačila iz gladkih materialov, ki jim bodo tudi otežili oprijemanje. Izberimo raje dolge rokave in hlačnice, zaprte čevlje in si nataknimo nogavice. Za nezaščitene dele telesa uporabimo repelente (lahko naravne). Če je zelo vroče, se zelo znojimo ali če močno piha veter, se zaščita zmanjša. Ker se klopi zadržujejo pretežno v podrasti, je dobro, da se držimo uhojenih poti in vsake toliko pogledamo hlače. Po prihodu domov se seveda temeljito pregledamo v celoti, stuširajmo in prečešimo lase. Klopi namreč lahko porabijo kar nekaj časa, preden najdejo mesto, kjer se prisesajo. Oblačila, ki smo jih slekli, je najbolje takoj oprati.
Ne mažite jih z oljem
Če klopa na telesu vendarle opazimo, ga je seveda treba čim prej odstraniti. Zlasti tisti, ki tega niso vajeni, naj uporabijo posebno pinceto, s katero je to miniaturno nadlogo mogoče zelo natančno prijeti in jo tako rekoč v hipu izdreti v celoti. Starih nasvetom, da je treba kožo tam, kjer je klop prisesan, naoljiti ali jo namazati s kremo oziroma drugim mazilom, pa se je, kot poudarjajo epidemologi, pametno odreči, saj ga je prav zaradi tega najpogosteje zelo težko dobro prijeti.
Mesto vboda po odstranitvi razkužimo in ga še nekaj dni opazujmo. Rdeč madež, ki se začne pojavljati po približno desetih dneh, je znak, da smo okuženi in moramo čim prej poiskati zdravniško pomoč. Zdravljenje borelioze z antibiotiki je v zgodnji fazi bolezni namreč najbolj uspešno. Vsem, ki se veliko zadržujete v naravi, pa zdravniki vsekakor svetujejo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitistu. Cepiva za lymsko boreliozo še nimamo.