Med uživanjem hrane ni dobro piti, ker s tem upočasnimo prebavo in spodbujamo ustvarjanje zalog.
Ni res. Resnica je nasprotna. Zato med uživanjem obroka pijte, tudi če imate dieto, s katero hočete izgubiti nekaj kilogramov. Pomembno se je izogibati gaziranim in sladkanim napitkom in alkoholu, ker vsebujejo preveč kalorij. Kozarec vode bo napolnil želodec in hitreje boste zaznali sitost.
Diete, s katerimi lahko v 14 dneh shujšamo za štiri kilograme, so boljše in bolj spodbudne od tistih, katerih rezultate opazimo šele čez mesec ali dva.
Ne drži. Telesno težo je treba zmanjševati postopoma. Stroga dieta in postenje vam bosta sicer hitro pokazala zaželeno številko na tehtnici, vendar dosežeta le kratkotrajen učinek. Kilogrami, ki ste jih hitro izgubili, se vam bodo enako hitro povrnili. Le dolgotrajno ohranjanje priporočene telesne teže omogoča, da se otresete napak, ki so povzročile debelost.
Iz prehrane je občasno dobro izključiti mlečne izdelke, ker pripomorejo k debelosti.
Ne drži. Debelimo se zaradi prevelike količine hrane in ne zaradi mlečnih izdelkov. Če torej hočete nadzorovati svojo telesno težo, namesto treh zaužijte le dva mlečna obroka na dan. Prednost naj imajo jogurt, izogibajte pa se polnomastnim, fermentiranim sirom in namazom.
{api_embed_photo}692489{/api_embed_photo}
Vsak dan je dobro pojesti dve porciji sira: eno za kosilo, drugo za večerjo.
Ni res. Sir je sicer zdrav in ga priporočajo predvsem zaradi vsebnosti kalcija, vendar pa nekateri siri vsebujejo precej maščobe. Na dan sta priporočljiva dva mlečna obroka, vendar ne nujno s sirom. Če obrok vsebuje denimo rdeče meso (s precej maščobe), naj nikar ne vključuje še sira.
Z nemastnimi izdelki lažje shujšamo.
Je res in ni res. Rezultat diete je odvisen od količine zaužite hrane, prav ta količina pa je past nemastnih izdelkov. Zaradi njihove sestave menimo, da jih lahko pojemo več, poleg tega pa pogosto spodbujajo tek. Večina teh izdelkov vsebuje manj sladkorja in maščob, ki pa jih organizem potrebuje. Shujšate lahko tudi z uživanjem normalnih živil. Pomembno je pravilno sestaviti jedilnik, paziti na kalorije in sestavo živil, uživati jedi z manj maščobami, izbrati pravi čas za uživanje hrane in skrbeti za telesno aktivnost.
Shujšati je možno brez odrekanja.
Drži in ne drži. Pomembno je, da so v obrokih zastopane vse skupine živil in da organizem dobi vse potrebno za normalno delovanje. Živil ne izločajte z jedilnika, le njihovo količino zmanjšajte.
Škrob vsebuje preveč kalorij, torej adijo, škrobna živila.
Ne drži. Škrobne jedi so v prehrani, tudi dietni, nujne. Zbujajo občutek sitosti do naslednjega obroka, ne da bi vmes kaj zaužili. Škrob je tudi koristen vir energije.
Kdor hoče shujšati, mora povsem izločiti sladkor.
Ni res. V prehrani ne sme manjkati nobena snov, saj igra vsaka skupina živil ustrezno vlogo. Za hujšanje zadošča, če zmanjšamo vnašanje sladkorja, in sicer postopno: v kavo ali čaj vsujemo le polovico žličke namesto cele ali pa uporabimo nadomestke sladkorja.
Vse vrste kruha imajo enako hranilno vrednost.
Ni res. Beli kruh ima drugačno hranilno vrednost kot rženi ali koruzni kruh. Še zlasti pečen v ustrezni obliki ima več kalorij - še več pa, če vsebuje več kvasa, maščob in aditivov.
Bolje je pojesti sendvič kot preskočiti obrok.
Res je. To velja tudi, če imate dieto. Če preskočimo obrok, si organizem prizadeva ustvariti zaloge. Zato je veliko bolje pojesti sendvič, le da takega brez masla, majoneze in fermentiranega sira. In če pojeste še jabolko ali pomarančo, ste dobili vse potrebno.
{api_embed_photo}692490{/api_embed_photo}
Suhost drugače kot debelost ne škoduje zdravju.
Ni res. Pretirana telesna teža zlasti škoduje srcu, krvnim žilam in sklepom, enako nevarna pa je pretirana mršavost. Če organizem nima zalog maščobe in s hrano ne dobi potrebne energije, jo črpa iz mišičnega tkiva. Zato se zmanjša odpornost zoper bolezni, kostna masa slabi, možne so motnje menstrualnega cikla, poslabša se razpoloženje in zmanjšajo so mentalne sposobnosti.
Ni nadomestila za meso.
Ne drži. Meso je res največji vir železa, ki ga organizem nujno potrebuje, vendar ga vsebujejo tudi lešniki, neoluščena zrna, semena in zelene vrtnine. Ker pa jih organizem težko izrabi, je dobro kombinirati ta živila s tistimi, ki vsebujejo vitamin C (ta pospešuje vsrkavanje železa).
Pretiravanje pri kosilu ali večerji popravimo naslednji dan.
Ni res. Organizem po spanju potrebuje energijo, in če preskočite zajtrk, bo po 10. uri začel črpati zaloge. Posledice bodo škodljive za vse vrste mišic. Preskok zajtrka poleg tega narekuje obilnejše kosilo ali hiperkalorično malico sredi popoldneva.
Nekatera živila velja trajno izločiti iz prehrane.
Ne drži. Ko začnemo uresničevati program ohranjanja telesne teže, je dovoljeno v hrano postopno vračati ustrezna živila, ki med shujševalno kuro niso bila dovoljena, denimo marmelado za zajtrk, bolj masten sir za kosilo ali vino za večerjo. Le s količino ne smete pretiravati.
Enkrat na dieti, zmeraj na dieti.
Ni res. Pomembno je spodbuditi metabolizem. Po shujševalni kuri se je bistveno nadzorovati pri jedi, ker se je organizem navadil na manj hrane in upočasnil presnovo. K povečani porabi energije oziroma pospešitvi presnove pomaga telesna aktivnost.
Hujšanje in ohranjanje telesne teže zahtevata vsakodnevno vadbo.
Ni res. Za zgorevanje maščob zadošča zmerna telesna aktivnost, denimo polurna neprekinjena zmerna hoja na dan.
Ni res. Resnica je nasprotna. Zato med uživanjem obroka pijte, tudi če imate dieto, s katero hočete izgubiti nekaj kilogramov. Pomembno se je izogibati gaziranim in sladkanim napitkom in alkoholu, ker vsebujejo preveč kalorij. Kozarec vode bo napolnil želodec in hitreje boste zaznali sitost.
Diete, s katerimi lahko v 14 dneh shujšamo za štiri kilograme, so boljše in bolj spodbudne od tistih, katerih rezultate opazimo šele čez mesec ali dva.
Ne drži. Telesno težo je treba zmanjševati postopoma. Stroga dieta in postenje vam bosta sicer hitro pokazala zaželeno številko na tehtnici, vendar dosežeta le kratkotrajen učinek. Kilogrami, ki ste jih hitro izgubili, se vam bodo enako hitro povrnili. Le dolgotrajno ohranjanje priporočene telesne teže omogoča, da se otresete napak, ki so povzročile debelost.
Iz prehrane je občasno dobro izključiti mlečne izdelke, ker pripomorejo k debelosti.
Ne drži. Debelimo se zaradi prevelike količine hrane in ne zaradi mlečnih izdelkov. Če torej hočete nadzorovati svojo telesno težo, namesto treh zaužijte le dva mlečna obroka na dan. Prednost naj imajo jogurt, izogibajte pa se polnomastnim, fermentiranim sirom in namazom.
Vsak dan je dobro pojesti dve porciji sira: eno za kosilo, drugo za večerjo.
Ni res. Sir je sicer zdrav in ga priporočajo predvsem zaradi vsebnosti kalcija, vendar pa nekateri siri vsebujejo precej maščobe. Na dan sta priporočljiva dva mlečna obroka, vendar ne nujno s sirom. Če obrok vsebuje denimo rdeče meso (s precej maščobe), naj nikar ne vključuje še sira.
Z nemastnimi izdelki lažje shujšamo.
Je res in ni res. Rezultat diete je odvisen od količine zaužite hrane, prav ta količina pa je past nemastnih izdelkov. Zaradi njihove sestave menimo, da jih lahko pojemo več, poleg tega pa pogosto spodbujajo tek. Večina teh izdelkov vsebuje manj sladkorja in maščob, ki pa jih organizem potrebuje. Shujšate lahko tudi z uživanjem normalnih živil. Pomembno je pravilno sestaviti jedilnik, paziti na kalorije in sestavo živil, uživati jedi z manj maščobami, izbrati pravi čas za uživanje hrane in skrbeti za telesno aktivnost.
Shujšati je možno brez odrekanja.
Drži in ne drži. Pomembno je, da so v obrokih zastopane vse skupine živil in da organizem dobi vse potrebno za normalno delovanje. Živil ne izločajte z jedilnika, le njihovo količino zmanjšajte.
Škrob vsebuje preveč kalorij, torej adijo, škrobna živila.
Ne drži. Škrobne jedi so v prehrani, tudi dietni, nujne. Zbujajo občutek sitosti do naslednjega obroka, ne da bi vmes kaj zaužili. Škrob je tudi koristen vir energije.
Kdor hoče shujšati, mora povsem izločiti sladkor.
Ni res. V prehrani ne sme manjkati nobena snov, saj igra vsaka skupina živil ustrezno vlogo. Za hujšanje zadošča, če zmanjšamo vnašanje sladkorja, in sicer postopno: v kavo ali čaj vsujemo le polovico žličke namesto cele ali pa uporabimo nadomestke sladkorja.
Vse vrste kruha imajo enako hranilno vrednost.
Ni res. Beli kruh ima drugačno hranilno vrednost kot rženi ali koruzni kruh. Še zlasti pečen v ustrezni obliki ima več kalorij - še več pa, če vsebuje več kvasa, maščob in aditivov.
Bolje je pojesti sendvič kot preskočiti obrok.
Res je. To velja tudi, če imate dieto. Če preskočimo obrok, si organizem prizadeva ustvariti zaloge. Zato je veliko bolje pojesti sendvič, le da takega brez masla, majoneze in fermentiranega sira. In če pojeste še jabolko ali pomarančo, ste dobili vse potrebno.
Suhost drugače kot debelost ne škoduje zdravju.
Ni res. Pretirana telesna teža zlasti škoduje srcu, krvnim žilam in sklepom, enako nevarna pa je pretirana mršavost. Če organizem nima zalog maščobe in s hrano ne dobi potrebne energije, jo črpa iz mišičnega tkiva. Zato se zmanjša odpornost zoper bolezni, kostna masa slabi, možne so motnje menstrualnega cikla, poslabša se razpoloženje in zmanjšajo so mentalne sposobnosti.
Ni nadomestila za meso.
Ne drži. Meso je res največji vir železa, ki ga organizem nujno potrebuje, vendar ga vsebujejo tudi lešniki, neoluščena zrna, semena in zelene vrtnine. Ker pa jih organizem težko izrabi, je dobro kombinirati ta živila s tistimi, ki vsebujejo vitamin C (ta pospešuje vsrkavanje železa).
Pretiravanje pri kosilu ali večerji popravimo naslednji dan.
Ni res. Organizem po spanju potrebuje energijo, in če preskočite zajtrk, bo po 10. uri začel črpati zaloge. Posledice bodo škodljive za vse vrste mišic. Preskok zajtrka poleg tega narekuje obilnejše kosilo ali hiperkalorično malico sredi popoldneva.
Nekatera živila velja trajno izločiti iz prehrane.
Ne drži. Ko začnemo uresničevati program ohranjanja telesne teže, je dovoljeno v hrano postopno vračati ustrezna živila, ki med shujševalno kuro niso bila dovoljena, denimo marmelado za zajtrk, bolj masten sir za kosilo ali vino za večerjo. Le s količino ne smete pretiravati.
Enkrat na dieti, zmeraj na dieti.
Ni res. Pomembno je spodbuditi metabolizem. Po shujševalni kuri se je bistveno nadzorovati pri jedi, ker se je organizem navadil na manj hrane in upočasnil presnovo. K povečani porabi energije oziroma pospešitvi presnove pomaga telesna aktivnost.
Hujšanje in ohranjanje telesne teže zahtevata vsakodnevno vadbo.
Ni res. Za zgorevanje maščob zadošča zmerna telesna aktivnost, denimo polurna neprekinjena zmerna hoja na dan.
