Najbolj znane so vsekakor suhe slive, v zadnjem času pa vse več pripravljamo in kupujemo marelice, smokve, brusnice, datlje, ananas in rozine. Da dobimo kilogram suhih marelic, je potrebnih šest kilogramov svežih sadežev. Suho sadje je odličen izvor vitaminov, mineralov in beljakovin; najbolj se prileže za zajtrk, kot spremljava mislijem, jogurtu, osvežilnim sokovom in čaju. Če je priporočljivo za zajtrk, pa to vsekakor ne velja za večerjo, saj je v suhem sadju polno sladkorja in kalorij, obenem pa tudi upočasnjuje prebavo. Prav zaradi tega je dobro, da ob uživanju suhega sadja pijemo tudi vodo.
Uživanje suhega sadja je še posebno priporočljivo pozimi, ko se ljubitelji smučanja in drugih zimskih športov odpravljajo v zimskošportna središča. Suho sadje zaradi glukoze in fruktoze zelo hitro vstopa v naš krvotok in nam tako daje novo energijo. Ob nakupu je treba biti pozoren na način sušenja, s katerim je bilo obdelano sveže sadje. Obstaja več metod: sušenje v posebnih pečeh, dehidratorjih, domačih pečicah in na starem dobrem naravnem soncu. Sadje, posušeno na kemijski način, pa ni priporočljivo.
Suho sadje vsebuje vitamine A, B1, B2, B3, B6 in pantotensko kislino. Od pomembnejših mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij in mangan. Sušenje povzroči dehidracijo sadeža, kar pomeni, da nekatero sadje izgubi skoraj celotno zalogo vode. Posledica tega je močnejši okus in izguba vitaminov D in C.
Omenili smo, da danes sušijo sadje tudi z različnimi kemikalijami. Takšno vsebuje žveplov dioksid, dodajajo pa ga predvsem zato, da bi sadje obdržalo lepo barvo. Zaužitje pa povzroča napade astme in ima nasploh negativne posledice za zdravje.
