Bonbon
Družina se na ta dan zbere ob praznični mizi, prepolni dobrot. Damjan J. Ovsec v knjigi Velika knjiga praznikov razlaga, da je uvod v teden pred veliko nočjo veliki teden s cvetno nedeljo, ko v cerkvi blagoslavljajo pomladansko zelenje in butare, ki naj bi varovale hišo pred strelo, odganjale zle sile in bolezen ter pospešile rast in plodnost.
V velikem tednu so nekoč obujali mnoge stare šege: zvonovi so na veliki četrtek utihnili vse do sobote. Veliki petek je znan kot edini dan, ko v cerkvi ni maše, in na ta dan tudi na poljih ljudje niso delali. Na Štajerskem so v preteklosti menili, da je na veliki petek zemlja mrtva, zato takrat niso orali. Poleg tega je veliki petek veljal za najstrožji postni dan.
Kaj je bilo prej, kura ali jajce?
Nič ne de, če ne poznamo odgovora na to vprašanje. Je pa dobro vedeti, da je jajce že mnogo pred pričetkom praznovanja velike noči bilo močno povezano s simboliko pomladi ter z rojstvom in življenjem. Stari Kitajci so menili, da je imel svet, preden se je razdelil na nebo in zemljo, prav obliko jajca. Egipčani in stari Grki so jajce častili kot simbol ponovnega rojstva in vstajenja. Ne glede na stare običaje pa bodo v teh prazničnih dneh vsekakor najbolj veseli otroci, ko z njimi sedemo za mizo in jim pomagamo pobarvati pirhe.
V naravi je skrita mavrica
Za barvanje lahko uporabimo kavo, čaje, sokove, špinačo, drevesno lubje in še kaj. Pravzaprav lahko z malo truda doma pripravimo celo mavrico barv. Da bi te bile čim izrazitejše, je najbolje barvati bela jajca. Intenzivnost barv bo večja, če bomo jajca dalj časa namakali v pripravljenih tekočinah. Pa poglejmo, kako doma najlaže pripravimo barvila za pirhe.
Rumena - Za rumeno barvo pisank potrebujemo 3 žlice kurkume in 3 žlice nastrganega korenčka. Sestavini pol ure kuhamo v vodi in precedimo. V ohlajeno tekočino položimo vroča kuhana jajca, ki naj se namakajo približno eno uro.
Oker - Za to barvo bomo potrebovali približno tri pesti suhih čebulnih olupkov, ki jih prelijemo z litrom vode in kuhamo z jajci vred. Ko so jajca kuhana, vse skupaj odstavimo. Če bomo jajca dalj časa pustili v tekočini, bo barva intenzivnejša.
Rožnata - Jajca kuhamo v gostem šipkovem čaju ali pa v prevretku zamrznjenih malin (250 g), ki jih zavremo v litru vode.
Škrlatno rdeča - To barvo bomo dobili, če jajca 15 minut kuhamo v rdečem vinu in jih potem še ohlajamo v isti tekočini.
Vijolična - Za vijolične pirhe uporabimo tri skodelice nastrgane sveže rdeče pese, ki jo zmešamo z litrom vode in žlico belega kisa. Jajca v tej tekočini kuhamo na blagem ognju kakšnih 15 minut, nato vse skupaj odstavimo in pustimo namakati.
Modra - Na drobno sesekljamo liste svežega rdečega zelja, damo v kozico in vanjo nalijemo le toliko vode, da je zelje pokrito. Vse skupaj kuhamo približno pol ure in pustimo tekočino stati čez noč. Nato tekočino precedimo in vanjo za pol ure namočimo vroča jajca.
Zelena - Na svežo ali zamrznjeno špinačo ali narezane koprive prelijemo toliko vode, da bo špinača pokrita. Zmes naj stoji približno pet ur, nakar jo pol ure kuhamo in ohladimo. V ohlajeni tekočini pol ure namakamo vroča jajca.
Perjad in dolgouhci
S pomladjo in z veliko nočjo so povezane tudi nekatere živali. Kokoši in piščanci so redni spremljevalci tega obdobja, ker se izvalijo iz jajca. Kokoškam so se hitro pridružile še druge pernate živali, bolj kot te pa so otrokom zanimivi velikonočni zajčki. Zajec je simbol plodnosti in norčavosti, otrokom pa navadno prinaša pirhe v košari, nemalokrat pa jajca tudi skrije, da poskrbi za igrivost in očarljivost praznikov. Upamo, da bo letos obiskal tudi vas - pa vesele praznike!
Velika noč oznanja Kristusovo vstajenje. Praznik je vezan na lunin koledar in se praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, kar pa pomeni, da je katerikoli dan v obdobju od 22. marca do 25. aprila.
