Bonbon
Šparglji so enokaličnice iz družine beluševk, zato jim rečemo tudi beluši. So divji in gojeni, beli in zeleni, obstajajo pa še tudi vijoličasti. Ta lahka zelenjava pa je tudi zelo zdrava. Najpomembnejše snovi v šparglju so: asparagin, arginin, tirozin, valin, purin, fenilalanin, izoleucin, koniferin, vanilin, saponini, čreslovina, citronska, jabolčna in jantarna ter folna kislina. Vsebujejo veliko vitaminov A, B in C, železo, fosfor, kalcij, mangan, magnezij, baker, cink, fluor, jod, eterično olje in mnogo antioksidantov.
Koristni čistilec
Šparglji so prijetnega okusa, lahko prebavljivi in zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob zelo primerni za dietno hrano. Ledvični bolniki tudi pijejo vodo, v kateri so prevreli šparglje. So dober diuretik in ugodno vplivajo na delovanje ledvic, zato so več kot odlična hrana za ledvične bolnike. Po tradicionalnem zdravilstvu šparglji torej čistijo ledvice, mehur, sečne kanale, kri, črevesje in jetra, moškim pomaga jo pri spolni nemoči in povečujejo spolno poželenje, pospešujejo tudi delovanje možganov. Ljudje jih že od nekdaj uporabljajo tudi ob povišani temperaturi. Korenina šparglja, kuhana v vinu, nekaj časa jo je treba držati v ustih, pa je sredstvo proti zobobolu.
Uporabna so tudi semena in kalčki, iz katerih je mogoče narediti sirup. Ta učinkovina poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina. Jantarjeva kislina in amoniak, ki se ob tem tvorita, dajeta urinu močan vonj. Vse to je seveda uporabno le pri boleznih in težavah, ob katerih v telesu zaostaja voda.
Krepi ožilje
Tisti, ki to raziskujejo, nas podučijo, da so za okus špargljev odgovorne predvsem žveplove spojine, vpliva pa tudi vsebnost kislin in sladkorja. Značilen okus se pojavi med kuhanjem, ko toplota poskrbi za razgradnjo metilmetionina, asparaginske in še nekaterih drugih kislin, ter z oksidacijsko razgradnjo nenasičenih maščobnih kislin (linolna in linolenska kislina). Šparglji so bogat vir rutina, ki krepi stene krvnih žil in kapilar, vsebuje pa tudi glutation, ki je pomemben v boju organizma proti raku.
Uživamo zelene ali bele mlade poganjke, ki so zelo prijetnega okusa, lahko prebavljivi in zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob zelo primerni za dietno prehrano, tudi sladkornih bolnikov. V špargljih skoraj ni maščob, holesterola pa sploh ne vsebujejo, zato so priporočljivi v prehrani ljudi, ki imajo s tem težave. Šparglji so dobri tudi za ljudi s povišanim krvnim pritiskom. Delujejo tudi blago odvajalno, predvsem zaradi neprebavljivih dolgih vlaken, balastne snovi pa v prebavi dobro delujejo. Dobri so tudi zato, ker imajo nizko vsebnost natrija. Pospešujejo tudi nastajanje veznega tkiva in so priporočljivi po operacijah. Neješčim dajejo tek, že omenjena folna kislina pa je nujna za nosečnice, ker ugodno vpliva na razvoj otroka. Previdni pa morajo biti ljudje s protinom, ker šparglji vsebujejo purin, ki se v organizmu spremeni v sečno kislino. Šparglje odsvetujejo tudi tistim z ledvičnimi kamni, vnetjem ledvic in z obolelimi sečili.
Korenina šparglja, kuhana v vinu, nekaj časa jo je treba držati v ustih, pa je sredstvo proti zobobolu.
Pomagajo pri vidu
Pomagajo pri slabem vidu, kurji slepoti, slabem spominu ter pomanjkanju koncentracije in pri nespečnosti, v pomoč so nam celo pri hujšanju, pospešujejo presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter nastajanje hormonov dobre volje, krepijo vse sluznice v telesu, živčevje, imunski sistem in preprečujejo vnetja ter iz telesa odstranjujejo vodo in kisline, delujejo poživilno na kožo, lase in vezivna tkiva, pomlajujejo celice, spodbujajo delovanje črevesja in odpravljajo zaprtost.
Afrodizijak
V starih časih je veljalo, da nošenje šparglja okoli vratu preprečuje nezaželeno nosečnost. Še dandanes pa špargelj velja za afrodiziak. V arabskem svetu pravijo, da krožnik špargljev dnevno zagotavlja moč in krepost noč in dan. Rimljani so sok špargljev mešali v ljubezenske napoje in imeli rek, da ima tisti, ki je šparglje, veliko ljubimcev.
