Bonbon
Evropejci so včasih nosili dolge rokave in hlače ter klobuke, na soncu niso delali, ko je bilo najmočnejše, med kopanjem pa je bilo telo v celoti pokrito, a po drugi svetovni vojni se je veliko spremenilo - s standardom je namreč naraščal tudi prosti čas in dopustovanje je zagorelost utrdilo kot znak najvišjega družbenega razreda, čeprav je v bistvu poškodba. S porjavelostjo, ki jo sprožijo poškodovana jedra celic, se naša koža namreč brani pred UV-žarki in fotostaranje se zato nikakor ne zgodi šele z opeklino. Najboljša zaščita pred soncem so seveda izogibanje neposrednemu sevanju, uporaba oblačil in pokrival z vsaj šestcentimetrskim robom ter sončnih očal in uporaba zaščitnega faktorja na odkritih delih telesa, kadar se dalj časa zadržujemo na prostem.
A izmikanje soncu še zdaleč ni vse. Kako pa kaj vaša telesna znamenja? Jih skrbno opazujete? La Roche-Posay, francoska dermokozmetična znamka, ki jo priporoča 90.000 dermatologov po vsem svetu, je ob podpori Združenja slovenskih dermatovenerologov, ob začetku poletja organizirala brezplačne preglede znamenj v petih slovenskih mestih. V Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru in Novem mestu je petnajst slovenskih zdravnikov dermatovenerologov izvedlo več kot 600 zdravniških pregledov znamenj z namenom zgodnjega odkrivanja in preprečevanja kožnega raka, strokovnjaki La Roche-Posay so na lokacijah nudili izobraževanje o pravilni zaščiti kože pred soncem. Pregledi so za javnost bili popolnoma brezplačni.
V Mariboru se je akciji pridružila zdravnica dr. Aleksandra Dugonik, specialistka dermatovenerologije. "V Sloveniji smo lahko ponosni, da smo v zadnjih letih precej izobrazili ljudi, imamo srednje dobro osveščene ljudi, predvsem glede odkrivanja kožnega raka, nekoliko manj pa o vplivu, ki ga ima sonce na kožo. Edukacijo izvajamo že v vrtcih, v obliki raznih projektov, ki morajo trajati več let. Nastaja generacija, ki ceni neposončeno kožo. A potreben bo čas, da bo ta generacija odrasla," pravi dermatologinja, ki opaža napredek v osveščenosti.
Zdravo in rjavo ne gresta skupaj
"Redko srečam ljudi, ki še povedo, da obiskujejo solarije. Z akcijami želimo ljudi osvestiti, da ni bližnjic, da ni zdrave zagorelosti. Vsaka zagorelost kože je slaba. Če že moraš biti rjav, morda za kak dogodek, potem priporočam 'airbrush' zagorelost z bronzerji. Miselnost je potrebno spremeniti. Zdravo in rjavo ne gresta skupaj," doda.
"Naš moto ni, da moramo živeti v mraku, senci. Naučiti se moramo sobivati s soncem, zato se po njem gibamo, rekreiramo po 16. uri in se ustrezno zaščitimo, tudi z obleko, očali, kapami in dobrim preparatom, ki ima široko spektralno zaščito. In ... naučimo se samopregledovati kožo. Ozavestimo, da lahko kožni rak zadene tudi nas. Navadimo in naučimo se brati, kar piše na kremah. Bolj kot je koža svetla, višji faktor in večkratni nanos potrebuje," sklene zdravnica.
Kristijan Božić, direktor znamk La Roche-Posay in CeraVe za področje regije: "Sonce je sicer res vir življenja, a pretirano izpostavljanje žarkom lahko privede do zdravstvenih težav. Tesno sodelujemo z dermatologi in pomagamo osveščati ljudi. Koža je velik organ, ključnega pomena za naše zdravje, saj telo ščiti pred vplivi okolja. Morda nam uspe rešiti kakšno življenje, saj smo tekom letošnje akcije v petih mestih odkrili 29 potencialnih primerov kožnega raka."
In dodaja, da moramo na kožo moramo nanašati tisto, kar naša koža v danem trenutku resnično potrebuje. Izdelki morajo biti od kredibilnih proizvajalcev, ki pri izdelavi stavijo na strokovno, znanstveno ozadje in dobrobit strank.
Projekt je podprlo tudi Združenje slovenskih dermatovenerologov, podpredsednik združenja, prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., spec. derm., pa je dejal:
"Združenje slovenskih dermatovenerologov si prizadeva za ohranjanje in napredek stroke. Že leta sodelujemo v Evropskem projektu Euromelanoma day, ki je namenjen predvsem ozaveščanju ljudi, še posebej pa ogroženih skupin prebivalstva. Podpiramo različne aktivnosti, ki jih organizirajo organizacije in posamezniki, in so komplementarne z našimi temeljnimi usmeritvami in prizadevanji. Projekt #SaveYourSkin dodatno okrepi naša prizadevanja v okviru meseca preventive melanoma, zato smo zelo veseli sodelovanja."
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je maligni melanom razlog za kar eno tretjino vseh novih primerov raka, kar je zaskrbljujoče. Za kožnim melanomom pa letno v Sloveniji zboli približno 700 oseb. Kljub temu da predstavlja zgolj 3 % vseh kožnih rakov, je ravno ta melanom tisti, ki povzroči največ smrti. V svetu velja tudi za obliko raka, ki je najpogostejša v starostni skupini od 20 do 30 let in povzroči največ smrti med ženskami, starimi od 25 do 30 let.
Velika večina znamenj na koži ni nevarnih, obstaja pa možnost, da se iz nekaterih razvije kožni rak. Ta lahko nastane tudi na novo, torej na mestu, kjer ni bilo obstoječega znamenja. Melanom se v približno tretjini primerov razvije iz pigmentnega znamenja, večinoma pa vznikne na novo. Pojavi se lahko pri vsakomur, še posebej pa so zanj dovzetne osebe z zelo svetlo poltjo, številnimi pigmentnimi znamenji, tisti, ki jih je sonce v preteklosti večkrat opeklo, in tudi tisti, ki imajo ožjega sorodnika, ki je zbolel z melanomom.
Če melanom odkrijemo zgodaj, je ozdravljiv s preprosto operacijo, saj statistike kažejo, da je kožni rak ozdravljiv v 99 % primerov, če ga odkrijemo pravočasno. Če ga ne opazimo in ne zdravimo, bo sčasoma zaseval v druge organe in žal povzročil smrt. Za zmanjšanje umrljivosti je zato najpomembnejše njegovo zgodnje odkrivanje. In ravno zato Združenje slovenskih dermatovenerologov in prof. dr. Igor Bartenjev poudarjajo pomembnost rednega pregledovanja in samopregledovanja kožnih znamenj: "Zavedati se moramo, da je melanom tumor, katerega pojavnost narašča najhitreje med vsemi raki človeškega telesa. Po drugi strani pa je melanom, če ga odkrijemo pravočasno povsem ozdravljiv! Pomembno je torej, da ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, ko je še omejen na zgornje plasti kože. Vemo tudi, da se velika večina melanomov razvije v koži in koža je za pregledovanje zelo dostopna. Dermatološki pregled je torej temelj za pravočasno odkritje melanoma! Ob tem pa je treba poudariti tudi samopregledovanje, saj v razvitih družbah, kjer je osveščenost prebivalstva visoka, veliko število ljudi samo odkrije sumljivo spremembo na koži."
