Na vprašanje, katera shujševalna dieta zares učinkuje (in katerim se moramo izogibati), so skušali odgovoriti tudi strokovnjaki. In kaj so zaključili?
Razprava o shujševalnih dietah, četudi iz ust priznanih strokovnjakov, zna biti velikokrat polna raznolikih, nasprotujočih si, včasih celo zmedenih informacij. Obsežnih, zanesljivih raziskav, ki bi nas nedvomno prepričale o zmagi te ali one shujševalne kure, ni. Strokovnjaki se strinjajo, da so še najbolj zanesljive tiste individualno prilagojene diete, ki jih izvajamo pod taktirko osebnega zdravnika ali kakšnega drugega strokovnjaka za prehrano. Sicer lahko svojemu telesu, kljub dobrim namenom, povzročimo več škode kot koristi. Nekaj odmevnih diet je za nas komentirala tudi Zvezdana Maurič Vražič, specialistka klinične dietetike in vodja projekta prehranskega svetovanja in gibalnih aktivnosti Zdravpregib.si.
Diete so lahko zdravju tudi škodljive
Visokobeljakovinske diete - največkrat nizkokalorične - vključujejo predvsem beljakovinska živila, ki varujejo pred povečano izgubo mišične mase. Viri beljakovin so soja, stročnice, orehi in oreški, jogurt ter oves. Raziskave so pokazale, da proteinske diete obremenjujejo jetra in ledvice in ob kakšni dodatni, morda še ne prepoznani bolezni lahko privedejo do resnejših zdravstvenih problemov. Druga slaba stran takih diet je visok delež vode, ki jo telo porabi za prebavo beljakovin in ki lahko povzroči nezaželeno dehidracijo. Poleg tega z večjim izločanjem vode iz telesa izgubljamo pomembne minerale, mikroelemente in vodotopne vitamine.
Nizkokalorične diete dovoljujejo le 350 do 500 kcal na dan. Večina takšnih diet vsebuje določeno količino beljakovin in ogljikovih hidratov, da ne bi prišlo poleg izgube maščobnega tkiva tudi do izgube mišične mase. Nizkokalorične diete imajo predvsem kratkoročno psihično zadovoljstvo. Z njimi lahko izgubite kar nekaj telesne teže, ki pa se v obdobju treh mesecev povrne ali celo poviša. Daljše obdobje vztrajanja pri nizkem vnosu hranil lahko povzroči nizko imunsko odpornost in različna bolezenska stanja, zato se izogibajte tovrstnim nehumanim posegom v telo. "Pomemben dejavnik učinkovitih diet je ustvarjanje pomanjkanja kalorij ob hkratnem vzdrževanju uravnovešene prehrane, ki zadosti potrebam po vitaminih in mineralih," je na kongresu zdrave prehrane poudaril Benjamin Caballero, dr. med., z Univerze Johna Hopkinsa v Baltimoru v ZDA.
Zapletene in spet … neuspešne
Značilnost ločevalne diete je natančno predpisan režim hranjenja. Kot že samo ime pove, naj isti dan ne bi uživali beljakovin in ogljikovih hidratov. Trije dnevi so "kalorični", nizkokaloričen pa je vsak četrti dan (ki ga lahko namenimo na primer sadnemu dnevu), dovoljene pa so praktično vse vrste živil razen nasičenih maščob, ki jih najdemo v mesu in mlečnih izdelkih.
Oblika ločevalne diete, ki pa je bolj popularna na našem področju je ločevanje ogljikovih hidratov in beljakovin med obroki. Torej jemo skupaj zelenjavo in meso in pri naslednjem obroku ogljikove hidrate in zelenjavo. "Glede na meni znane podatke in po pogovorih z različnimi neuspelimi poskusi imajo ločevalne diete hiter, a kratkotrajen učinek. Deležni smo torej vidnega rezultata, ko pa se začnemo ponovno normalno prehranjevati, je vrnitev kilogramov hitra in nemalokrat celo dvojna," je povedala Zvezdana Maurič Vražič.
Maščobe ne redijo?
Osnova Atkinsove diete je jesti maščobe in meso po mili volji. Z jedilnika pa so skoraj v celoti črtani ogljikovi hidrati, ki pa so pomembni, da nas nasitijo. Takšna dieta je enostranska in zdravju škodljiva, saj obstaja veliko tveganje za putiko in poveča se tudi tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. In kar je še pomembno, je to, da niso znani podatki, da ta dieta zagotavlja dolgoročno izgubo teže. Jojo učinek je iz prakse enak kot pri ločevalni dieti.
Turbulentna vožnja z jojo učinkom
GI je okrajšava za glikemični indeks. To je merilo za to, kako močno neko živilo dvigne raven krvnega sladkorja. Z izbiro "pravilnih" ogljikovih hidratov naj bi preprečili povečanje telesne teže. Prehrana temelji na nizkokalorični in balastni hrani. Sestava jedilnika je prepuščena posamezniku in lahko kar hitro privede do pomanjkanja določenih hranilnih snovi. Seveda je tudi tu znan jojo efekt, ko preidemo na prehrano in način življenja, ki se ne razlikuje od tistega, ki smo ga imeli pred dieto.
"Posti, sadni, vodni in podobni dnevi (poudarek je na dnevih), so lahko občasen prečiščevalni tretma, nikoli pa ponavljajoč se vzorec prehranjevanja, saj naš metabolizem temu ni namenjen," je izpostavila Vražičeva. Posti razen prenizkega kaloričnega vnosa nimajo ničesar skupnega s hujšanjem. Kvečjemu pomagajo pridobiti še kakšen kilogram več. Z nerednim vnosom hrane in izpuščanjem obrokov telo namreč upočasni presnovo, ko pa začnete ponovno več jesti, telo pospešeno kopiči hrano kot podkožno maščobo, saj se pripravlja na "slabe čase". Zato je najbolj priporočljivo uživati pet do šest manjših obrokov na dan, s čimer presnovo nenehno obremenjujemo, telo pa ne kopiči maščobnih zalog.
Več dnevnih obrokov, redna in uravnotežena prehrana so odgovor na vsa vprašanja. Če bomo čez dan pojedli več manjših obrokov, bodo naše potrebe po hrani zvečer manjše in želja po obilnih obrokih ne bo več prisotna.
V okviru nacionalnega programa, ki ga vodi CINDI Slovenija, pa so v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji na razpolago brezplačne učne delavnice iz programa svetovanja za zdravje, v okviru katerih se lahko seznanite z zdravim načinom prehranjevanja in zdravim hujšanjem ter se poučite o pomenu telesne dejavnosti.
