Rozmari Petek
Zadnja leta Celjani svojo "blagovno znamko" Almo M. Karlin, svetovno popotnico in pisateljico, spoznavajo v povsem novi luči. Dobrih 20 let nazaj o njej niso radi govorili; če že, so zanjo prevečkrat našli slabšalne vzdevke, kot so čudakinja, Nemka, lezbijka, vohunka ... Najverjetneje zato, ker je bila proti komunizmu in ker je pisala v nemščini.
Na takšne opise je kot dijakinja celjske gimnazije naletela tudi sedanja prevajalka Alminih del Jerneja Jezernik. Ravno zato jo je neznana ženska, ki je bila takrat v Celju obeležena le s tablo na njeni rojstni hiši, fascinirala. Leta kasneje je v berlinski knjižnici nepričakovano naletela na njeno korespondenco, zapuščeno v arhivih. Sčasoma je postala ena največjih poznavalk Alme in prevajalka njenih del iz nemščine. Zadnje Almino delo Daljna ženska, izdano letos pri Celjski Mohorjevi družbi, je njen prevod. Pri tem pravzaprav ne gre le za prevod dela, temveč za izbor zapiskov iz Almine zapuščine v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki se skorajda berejo že kot kriminalka. V njih opisuje zapleten odnos v času pred drugo svetovno vojno, ko je Alma dajala zatočišče že drugemu protinacističnemu ubežniku, Hansu Joachimu Bonsacku.
Daljna ženska in prevarant
"Daljni ženski na bregovih mesta tekočih voda", kot je Almo imenoval njen dolgoletni dopisovalec in ji z umetelnimi stavki, ki so bili mestoma zelo intimni, pihal na dušo, se je Bonsack zasmilil, čeravno ji je slutnja narekovala previdnost. Dolgo se je sicer spretno izogibala, ko se je sam praktično vabil, da pride k njej. Ko pa je pri begu iz zapora skoraj umrl, se ga je usmilila.
Pravzaprav je bila edina, ki ga je bila leta 1937 pripravljena sprejeti, čeprav je vedela, da bo na nemškem trgu, kjer so se prodajale njene knjige, še bolj padla v nemilost (nekaj je je že bila deležna, ker je bila proti nacizmu). Ko ga je prvič videla, je bila šokirana - po pismih sodeč in tudi zavajanjih v njih je pričakovala starejšega možakarja, prišel pa je mlad, postaven gizdalin prijetnega videza ...
Alma Karlin zgodbo opisuje s prepletom njegovih pisem in svojih misli, ki so se ji ob tem porajale. Čeprav jo je Bonsack opeharil v vseh pogledih, predvsem pa jo je finančno izčrpal (medtem ko je Alma prodala zlatnino, celo klavir svoje prijateljice Thee Gamelin, da bi mu uredila potrebne dokumente, se je mladenič po Celju zabaval z damami in jih spremljal v kino, na bazen ...), se mu ni hotela maščevati. Ko je končno spoznala njegov pravi obraz, ga je sicer postavila pred vrata (s tem se knjiga tudi konča), a hkrati mu ni hotela škodovati. Almina plemenitost se kaže še na več drugih mestih. Tako med drugim pove, da ni želela prisluhniti govoricam o Bonsackovem žigolovskem obnašanju, saj je opravljanje ljudi sovražila.
V Celju živijo njegovi potomci
Jezernikova se na mestu, kjer je pripoved zaključila Alma, ni ustavila. Želela je ugotoviti, kaj se je z ubežnikom, ki je bil očitno mojster prikrivanja identitet in najverjetneje dejansko tudi vohun, dogajalo naprej. Že Alma sicer razkrije, da se je Bonsack, ki so mu dali vzdevek Mož z desetimi ženskami, preselil k celjski družini K. (avtorica celega priimka zavoljo dejstva, da še danes v Celju živijo njegovi potomci, ne razkriva), kjer se je zanj vnela najmlajša hči. Z njo se je kasneje v tujini dejansko poročil, nato jo sam mahnil v Urugvaj, nosečo ženo pa poslal nazaj v Celje. V Urugvaju se je vnovič poročil. "Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v Zvezno republiko Nemčijo, nato pa prostovoljno odšel v Nemško demokratično republiko, od koder se po več neuspešnih poskusih ni vrnil," opisuje Jezernikova. Kje in kdaj je umrl, še danes nihče ne ve.
Kako in kje je končal goljufivi lomilec ženskih src, ni znano
Jezernikova je zavoljo svojega ukvarjanja z Almo Karlin letos prejela prestižno nagrado v tujini. Strokovna žirija, sestavljena iz avstrijskih, nemških in švicarskih kritikov, je biografijo o Almi Karlin, ki jo je izdala v nemškem jeziku, uvrstila med 30 najboljših knjig leta 2020. "Mislila sem si, da če je Alma vsa svoja dela napisala v nemščini, zakaj ne bi tega naredila še jaz. Knjiga je res požela izjemen odmev. To pripisujem fascinantnosti Alme, ki še po več kot sto letih deluje ne le na Slovence, ampak počasi tudi na nemško govorečem območju. Žirija je napisala, da je knjiga mestoma napisana kriminalno. Takšna je ravno zaradi dogodkov, ki so opisani v knjigi Daljna ženska," je še dodala Jezernikova, prepričana, da Slovenci še premalo promoviramo celjsko svetovno popotnico.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
