Boj za zelenico v velenjskem Teksasu še ni končan

Zgodba gradnje dveh blokov na zadnji večji zelenici na desnem bregu Velenja, ki mu pogovorno rečejo Teksas, še ni pozabljena. Čeprav prebivalcem pred dvema letoma, ko je občina parcelo prodala zasebniku, ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma, s katerim bi rešili zelenico (ta je ravno minuli teden ostala brez večjega dela dreves), jih gradnja še vedno skrbi. Pa tudi jezi. Takratni pobudnik referenduma in sosed zelenice Andrej Vrbec je namreč šele konec marca iz poziva stranskim udeležencem z upravne enote, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja, izvedel, da bo gradnja praktično potekala tudi po sosednji parceli, ki je v lasti Mestne občine Velenje (MOV).

"Vse do zdaj so nas investitor, njegova pooblaščenec in projektant, odgovorni ljudje na občinski upravi, razni strokovni svetovalci ... na predstavitvah prepričevali, da bo gradnja na parceli v zasebni lasti, na sosednji parceli pa bodo posegi le za potrebe priključitve komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, elektrika). Iz priloženega je razvidno, da posegi na parceli, ki je v občinski lasti, ne bodo samo za omenjene posege, ampak tudi za uvozno-izvozno cesto v pokrite garažne prostore na vzhodni strani, cesto pred garažnimi prostori na jugozahodnem delu, brežine na severni strani ob parkirnih prostorih in uvozno-izvozno cesto na zahodni strani, prostore za kolesa na vzhodni strani, otoke za odpadke ... Skratka, z vsako novo situacijo se posegi v parcelo v lasti občine le večajo, s tem pa se vedno bolj približujejo sosednjim parcelam v lasti etažnih lastnikov," opozarja Vrbec. "Če bi takrat vedeli, da se bo gradnja razširila na občinski del, bi bil izid glede referenduma gotovo drugačen," dodaja.

Dovoz na občinski zemlji

Trditvam Vrbca glede poseganja na občinsko zemljo potrjuje tudi zapis v zemljiški knjigi. Investitor Ideja projekt (kot se je izkazalo, je podjetnik Novalija Muminović, ki je izkazal interes za gradnjo, parcelo pred dvema letoma sicer res odkupil od MOV, a jo je takoj prodal naprej podjetju Ideja projekt, ki ga vodi Adrian Xhoxhaj) ima na občinski zemlji vknjiženo služnostno pravico izgradnje in uporabe dovoza do kletne etaže in izvedbo priključka na prometno infrastrukturo. Izvede lahko tudi temeljenje za lahko kovinsko konstrukcijo in druge komunalne priključke. A kot poudarjajo na MOV, temu ne smemo reči, da predvidena gradnja večstanovanjskih objektov posega na zemljišča v lasti občine: "Te trditve ne držijo, saj sta oba predvidena večstanovanjska objekta locirana na parceli investitorja, medtem ko se na občinsko zemljišče posega le z delom dostopne poti do kletnih parkirišč v predvidenih objektih."

Vrbec dodaja, da poseg na občinsko zemljišče dokazuje prav to, kar sami trdijo že od vsega začetka - da je parcela premajhna za dva tako velika objekta. Brez dovozov na občinski zemlji blokov ne bi mogel umestiti. Opozarja še, da se s tem odmiki do sosednjih blokov manjšajo. "Razlike med variantami so več kot očitne, z vsako pa je nekaj več posega na parceli. Z vsako novo situacijo se zmanjšujejo in z gotovostjo trdim, da se bodo še zmanjšali," opozarja. "Glede na zadnjo situacijo bo od 2566 kvadratnih metrov velike parcele ostalo le okoli 230 kvadratnih metrov zelenih površin," še pravi in ob tem omeni, da se ob tem veča tudi število dreves, ki jih bodo zaradi gradnje podrli; večino so že minuli teden.

Kdo bo koga zasenčil

Sosede bodoče gradnje skrbi tudi osenčenost, ki ju objekta prinašata. "Projektant, ki je istočasno pooblaščenec investitorja, in odgovorne osebe na občini vztrajno trdijo, da objekt ne bo imel nobenih vplivov na okoliške objekte in kakovost življenja ter dela okoliških prebivalcev. Z vsem spoštovanjem do vseh omenjenih, a ne vem, kdo ima tu še zdravo pamet. Objekt velikosti 78 krat 13 metrov, višine do 19 metrov, 52 parkirišč, novih 90 stanovalcev, osvetljena parkirišča in uvozno-izvozne ceste, tovornjaki za odvoz odpadkov, odstranitev večine dreves, skoraj 2700 kvadratnih metrov zelenih površin spremeniti v pozidane in asfaltirane, popolnoma osenčiti objekte na Šercerjevi in še kaj, pa trditi, da novogradnja ne bo imela vpliva na okolico, sodi v kategorijo 'saj ni res, pa je'," pravi Vrbec.

"Pri zasnovi predvidenih objektov je moral investitor naročiti tudi študijo osončenja okolice, ki je pokazala, da sence predvidenih objektov ne posegajo na obstoječe objekte na obravnavni lokaciji," pojasnjujejo na velenjski občini in dodajajo, da so tlorisne mere predvidenih objektov skladne z odlokom o ureditvenem načrtu. "Etažnost predvidenih objektov je nižja kot pri sosednjih večstanovanjskih objektih," dodajajo, saj so trije objekti na Jenkovi cesti štirinadstropni (plus klet in pritličje), trije so petnadstropni, stolpnica na Kersnikovi cesti pa ima dvanajst nadstropij. "Če upoštevamo, da sta najbližja večstanovanjska objekta Šlandrova cesta 3 in 5 dvoetažna z mansardo in objekti Jenkova cesta 21, 23 in 25 dvoetažni z mansardo, sta dva predvidena stanovanjska objekta enake ali nižje etažnosti kot sosednji objekti. Še posebno, če upoštevamo zasnovo ravne strehe pri obeh predvidenih objektih in da je predvidena kletna etaža na severni strani v celoti vkopana v obstoječi teren," še dodajajo. Vrbec vztraja: "Ti stavbi s petimi nadstropji bosta najvišji tod okoli in bosta vse zakrili. Povečali pa bosta še težave s parkiranjem, ki je že danes velik problem."