Če ima Krško, naj ima še Šaleška dolina

Novi okoljski minister Simon Zajc se je šaleški lokalni oblasti zameril, še preden je začel svoj ministrski mandat. Še kot državni sekretar je namreč izjavil, da območje okoli šoštanjske termoelektrarne ni degradirano. "Tudi če bi monitoring ugotovil, da je degradirano, se ne bi spustili v odškodnine, ampak v ukrepe za sanacijo tega območja," je izjavil in povzročil val ogorčenja v Šaleški dolini.

Osenčeni in v nevarnosti

Podobno ostro so se na besede novega okoljskega ministra odzvali v Šoštanju, kjer izpostavljajo, da niso problem izpusti termoelektrarne, temveč skorajda vse drugo. Denimo, mesto je ne le zaradi višine hladilnega bloka, temveč tudi velike gmote pare in dima močno osenčeno, kar vpliva na večjo porabo energije za ogrevanje, ceno slednje pa je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) svojim odjemalcem celo že večkrat podražila.
"Blok 6 povzroča lokalne klimatske spremembe. Zaradi velikih količin pare se večkrat zgodi, da v Šoštanju ob lepem vremenu rosi ali naletava sneg. Zaradi tega je v zimskem času na tem območju vsako hladno noč poledica, ki zahteva ukrepanje zimske službe, nam s tem povišuje finančne izdatke in še bi lahko naštevali," so v svojem pismu ministru, pod katerega se je podpisal šoštanjski župan Darko Menih, opozorili v Šoštanju.

Šoštanj lahko odplakne

Veliko večje težave in predvsem bojazni pa jim povzroča Premogovnik Velenje. Ne le, da imajo zaradi njega omejitve pri rabi prostora in da zaradi izkopavanj večkrat trese šoštanjska tla, zaradi ugrezanja velikih površin je v zraku vedno prisotna grožnja, da bo nasip med velenjskim in šoštanjskim jezerom popustil. Če bi se to zgodilo, strokovnjaki ocenjujejo, da bi mesto Šoštanj odplaknilo.

Dve poti razvoja turizma

Skupna težava Šoštanja in Velenja je še značilen oster vonj po lignitu, ki se vije skozi celo dolino. V Šoštanju so ob tem prepričani, da vse to omejuje gospodarski in turistični razvoj občine, kar ima za posledico izseljevanje še posebno mladih in posledično staranje prebivalstva. V Velenju pa sicer kljub vsem tem omejitvah iz leta v leto razvijajo in turistično nadgrajujejo ravno območje okoli Velenjskega jezera. Trenutno gradijo velik prireditveni prostor z odrom, skupaj vrednim več kot sedem milijonov evrov.
Pred leti v Šaleški dolini ni bilo veliko govora o posebnem zakonu, na osnovi katerega bi lokalne skupnosti bile upravičene do odškodnin. Na podlagi posebnih sporazumov sta tako Premogovnik Velenje kot TEŠ lokalnim skupnostih izplačevala nekakšne rente oziroma odškodnine. Ko pa se je poslovanje v Premogovniku Velenje in TEŠ začelo zaostrovati, predvsem v času, ko elektrarne niso več vodili lokalni ljudje, so te presahnile. V Velenju so zadnjo odškodnino od TEŠ v višini 750 tisoč evrov prejeli za leto 2015, zadnje plačilo od Premogovnika Velenje v višini 450 tisoč evrov pa je bilo za leto 2013. Ker lastnica premogovnika in TEŠ, družba HSE, o odpravninah ni želela ničesar več slišati, se je velenjska občina lani odločila celo za tožbo. Kako daleč je ta? "Tožba je v fazi dogovarjanja strank in možnosti poravnave," pojasnjujejo na občini.